Pri nekaterih živilih datum na embalaži opozarja predvsem na slabšo kakovost, pri hitro pokvarljivih pa je meja varnosti. Posebna previdnost velja pri svežem mesu, ribah, mlečnih izdelkih in pripravljenih jedeh ter pri poškodovanih pločevinkah.
Zavreči hrano, ki je še povsem užitna, ni smiselno. Enako nespametno pa je tvegati zastrupitev zaradi nekaj evrov vrednega živila. Preden se odločimo, ali bomo izdelek obdržali ali zavrgli, moramo najprej pogledati, katera oznaka je zapisana ob datumu.
Evropska agencija za varnost hrane pojasnjuje, da oznaka “porabiti do” govori o varnosti živila, oznaka “uporabno najmanj do” pa predvsem o njegovi kakovosti. Pri prvi zato vohanje in pokušanje nista zanesljiva preizkusa. Nevarne bakterije namreč niso nujno opazne po vonju, okusu ali videzu.
Pri oznaki “porabiti do” ne tvegajte
Oznako “porabiti do” imajo predvsem mikrobiološko hitro pokvarljiva živila. Mednje sodijo sveže mleto meso, perutnina, sveže ribe, nekateri sveži mlečni izdelki, hlajene pripravljene jedi in pakirane solate.
Takšnega živila po pretečenem datumu ne jejte, četudi je embalaža še zaprta in izdelek nima neprijetnega vonja. Varnost velja le, če je bilo živilo ves čas shranjeno pri temperaturi, navedeni na embalaži. Če je več ur stalo na toplem, tudi še veljaven datum ni zagotovilo, da je varno.
Živilo lahko pred iztekom roka ustrezno zamrznemo in mu tako podaljšamo uporabnost. Pri odmrzovanju in pripravi nato upoštevamo navodila proizvajalca.
Izbočena ali poškodovana pločevinka sodi v smeti
Konzervirana živila imajo navadno oznako “uporabno najmanj do” in lahko ob pravilnem shranjevanju zdržijo tudi po navedenem datumu. Povsem drugače je, če je embalaža poškodovana.
Izbočene, puščajoče, močno zarjavele pločevinke ter pločevinke z globokimi udrtinami ob robu ali spoju takoj zavrzite. Poškodba lahko poruši tesnjenje in omogoči razvoj mikroorganizmov. Posebno nevarnost predstavlja bakterija Clostridium botulinum, ki lahko proizvaja smrtonosen botulinski toksin.
Sumljive pločevinke ne odpirajte in vsebine ne pokušajte. Botulinskega toksina ni mogoče zanesljivo prepoznati po vonju ali okusu. Ameriška uprava za hrano in zdravila opozarja, da nepravilna obdelava ali poškodovana embalaža lahko ustvarita razmere za razvoj bakterije.
Moka po datumu ni nujno nevarna
Pri moki je datum običajno povezan s kakovostjo, ne z nenadno nevarnostjo naslednji dan po njegovem preteku. Moko zavržemo, če je vlažna, plesniva, ima zatohel ali žarek vonj, je spremenila barvo ali so se v njej pojavili škodljivci.
Moke ne okušamo surove, prav tako ne jemo surovega testa. Moka je surovo živilo in lahko ne glede na rok vsebuje bakterije, kot sta salmonela ali nevarne vrste bakterije E. coli. Varna postane šele po ustrezni toplotni obdelavi.
Polnozrnata moka se zaradi večje vsebnosti maščob praviloma pokvari hitreje kot bela, zato jo je smiselno hraniti v dobro zaprti posodi na hladnem in suhem mestu.
Olje, začimbe in fižol večinoma izgubijo kakovost
Jedilno olje po datumu “uporabno najmanj do” ni samodejno nevarno, lahko pa postane žarko. Prepoznamo ga po ostrem, zatohlem ali neprijetno grenkem vonju in okusu. Žarko olje zavržemo, saj bo pokvarilo okus jedi, daljše uživanje oksidiranih maščob pa ni priporočljivo.
Suhi fižol, riž, testenine, posušena zelišča in začimbe so ob pravilnem shranjevanju pogosto uporabni še po navedenem datumu. Starejši fižol se bo dlje kuhal in morda ne bo postal povsem mehak, začimbe pa bodo izgubile aromo.
Pri živilih z oznako “uporabno najmanj do” preverimo, ali je embalaža nepoškodovana ter ali so videz, vonj in tekstura običajni. Plesen, vlaga, škodljivci, nenavadne grudice, razbarvanje ali neprijeten vonj so razlog, da živilo brez pokušanja zavržemo.
