Precepljenost otrok je v številnih državah Evropske unije po desetletjih napredka začela stagnirati ali upadati. Nova raziskava je pokazala, da je v 16 od 27 članic EU v zadnjih letih upadla precepljenost pri najmanj štirih od sedmih analiziranih cepiv. Raziskovalci opozarjajo, da bi nadaljevanje takšnega trenda lahko oslabilo zaščito prebivalstva in povečalo nevarnost izbruhov nalezljivih bolezni.
Raziskovalci so analizirali podatke Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa o precepljenosti otrok v vseh članicah EU med letoma 1980 in 2024. V analizo so vključili cepljenja proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, hepatitisu B, bakteriji Haemophilus influenzae tipa b, ošpicam, pnevmokoknim okužbam, otroški paralizi in rdečkam.
Študija z naslovom Trends in childhood vaccination coverage in the European Union, 1980–2024 je bila objavljena v znanstveni reviji The Lancet Regional Health – Europe.
Pri šestih državah upad pri vseh cepljenjih
V Bolgariji, na Cipru, Irskem, Nizozemskem, v Romuniji in na Švedskem so raziskovalci zaznali padajoči trend pri vseh sedmih analiziranih skupinah cepljenj. V Nemčiji in Španiji je precepljenost upadala pri petih.
Nasprotno so v Franciji in Italiji pri štirih cepljenjih zaznali rast, pri treh pa upad. Najugodnejše absolutne rezultate sta imela Luksemburg in Portugalska, kjer je leta 2024 precepljenost pri vseh analiziranih cepljenjih dosegala najmanj 95 odstotkov. Najnižja je bila v Romuniji, kjer pri nobenem od sedmih ni dosegla 80 odstotkov.
Najbolj razširjen upad so ugotovili pri cepljenju proti bakteriji Haemophilus influenzae tipa b in otroški paralizi. Padajoči trend je pri obeh zajel 20 držav. Pri hepatitisu B so ga zaznali v 18 državah, pri kombiniranem cepljenju proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju pa v 17.
Prelomnica med pandemijo
Številni negativni trendi so se začeli med letoma 2019 in 2022, kar časovno sovpada s pandemijo covida-19. Avtorji dopuščajo možnost, da so k upadu prispevale motnje v rednih programih cepljenja otrok, vendar opozarjajo, da raziskava ni bila zasnovana za ugotavljanje vzrokov.
Na rezultate lahko vplivajo tudi slabši dostop do zdravstvenih storitev, družbene neenakosti, težave pri obveščanju ter nezaupanje in dezinformacije o cepivih.
Raziskovalci poudarjajo, da evropski sistemi cepljenja niso nenadoma odpovedali in da je absolutna precepljenost v številnih državah še vedno visoka. Spremenjena smer trendov pa je zgodnje opozorilo, saj lahko tudi manjši, vendar dolgotrajni upadi postopoma povečajo vrzeli v zaščiti prebivalstva.
