Znanstveniki z Univerze v Delawareju so s pomočjo kemijske analize fosilnih ribjih zob prišli do pomembnega odkritja o Zemljini podnebni zgodovini. Njihova raziskava kaže, da je ključno vlogo pri veliki spremembi ledenodobnih ciklov pred približno milijonom let odigrala južna polobla oziroma območje okoli Antarktike, ne severna polobla, kot je veljalo doslej.
Ugotovitve, objavljene v reviji Science Advances, bi lahko izboljšale razumevanje delovanja podnebnega sistema in prispevale k natančnejšim napovedim prihodnjih podnebnih sprememb.
Pred približno milijonom let se je ritem ledenih dob spremenil
V zadnjih nekaj milijonih let je Zemlja izmenično prehajala skozi ledena in toplejša medledena obdobja. Sprva so se ti cikli ponavljali približno vsakih 41.000 let, nato pa se je med približno 1,2 milijona in 700.000 leti pred sedanjostjo zgodil pomemben preobrat.
Od takrat so ledene dobe začele nastopati približno vsakih 100.000 let. Raziskovalci ta prehod imenujejo srednjepleistocenski prehod, njegov vzrok pa je bil dolgo ena največjih ugank paleoklimatologije.
Odgovore so skrivali fosilni ribji zobje
Ekipa pod vodstvom profesorja Chandranatha Basaka je analizirala izotope redkozemeljskega elementa neodima, ohranjene v fosilnih ribjih zobeh, najdenih v morskih sedimentih med odpravo Mednarodnega programa za odkrivanje oceanov leta 2019.
Ti kemični podpisi raziskovalcem omogočajo vpogled v spremembe globokomorskega kroženja skozi geološko zgodovino. Prav gibanje globokih oceanskih tokov pomembno vpliva na shranjevanje ogljika v oceanih, kar ima velik vpliv na podnebje planeta.
Ključna sprememba se je začela na južni polobli
Dolga leta je prevladovala domneva, da je spremembe v kroženju oceanov sprožila severna polobla. Nova raziskava pa kaže drugačno sliko.
Po ugotovitvah avtorjev se je odločilni premik začel v oceanih okoli Antarktike, šele pozneje pa so se spremembe razširile tudi na severno poloblo.
“Dogodki na Antarktiki in v njeni okolici so igrali pomembno vlogo pri nadzoru globalnega kroženja globokih oceanov,” je poudaril doktorski raziskovalec Kapuge, soavtor študije.
Po njegovih besedah gre za isti sistem globokomorskega kroženja, ki ga znanstveniki danes pozorno spremljajo zaradi znakov njegovega morebitnega slabljenja.
Razumevanje preteklosti pomaga napovedovati prihodnost
Profesor Basak poudarja, da so spremembe, ki jih preučuje raziskava, nastale povsem po naravni poti, brez človekovega vpliva.
“Preučevanje teh zgodovinskih zapisov nam pomaga razumeti, kako različni podnebni dejavniki medsebojno delujejo in kako se Zemljin sistem odziva na naravne spremembe,” je pojasnil.
Raziskovalci menijo, da bodo takšni podatki izboljšali podnebne modele in prispevali k zanesljivejšim napovedim razvoja podnebja v času, ko se zaradi globalnega segrevanja pospešeno topi led na severni in južni polobli.
Nova študija tako kaže, da bi lahko Antarktika in okoliški oceani igrali precej pomembnejšo vlogo pri uravnavanju svetovnega podnebja, kot so domnevali doslej, pri čemer so odgovor na eno od velikih geoloških skrivnosti pomagali razkriti prav mikroskopski kemični zapisi, ohranjeni v fosilnih zobeh starodavnih rib.
