Predlog Svobode, SD in Levice za posvetovalni referendum o razrešitvi predsednika DZ Zorana Stevanovića ne bi sam po sebi prinesel njegove razrešitve niti ustanovitve parlamentarnih preiskav. Šlo bi predvsem za politični pritisk, medtem ko bi o Stevanoviću še vedno odločal državni zbor z večino vseh poslancev, torej s 46 glasovi.
Pobudniki referenduma Stevanoviću očitajo, da je sodeloval pri preprečevanju parlamentarnih preiskav o aferi Black Cube in domnevnem obvodnem financiranju političnih strank. Vendar takšna razlaga pomembno poenostavi dogajanje v DZ.
Vprašanje ni bilo le, ali preiskavi bosta ali ne bosta, temveč tudi kako bosta oblikovani, kaj bosta zajemali in ali se lahko dve vsebinsko različni zahtevi obravnavata na isti seji.
Kaj lahko referendum sploh doseže?
Posvetovalni referendum ni zavezujoč. Z njim državni zbor preveri mnenje volivcev, vendar njegov izid ne razreši funkcionarja, ne ustanovi preiskovalne komisije in ne spremeni odločitve poslancev.
Tudi če bi bil referendum razpisan in bi večina volivcev podprla razrešitev, bi moral o njej nato odločati DZ. Za razrešitev predsednika DZ je potrebna večina vseh poslancev – 46 glasov.
Predlog zato nima velikega pravnega potenciala. Lahko pa ima političnega: opozicija bi z njim spor iz državnega zbora prenesla med volivce in skušala povečati pritisk na koalicijo ter Resnico. To je legitimen politični prijem, vendar ga ni mogoče predstavljati kot neposredno rešitev za preiskave, ki niso bile odrejene.
Stevanović preiskave Black Cube ni zavračal
Pri očitkih, da je Stevanović preiskave “blokiral”, je treba ločiti več stvari.
Predsednik DZ je obe izredni seji sklical in na dnevni red uvrstil zahtevane točke. Nato je o dnevnem redu odločal državni zbor kot kolektivni organ. O tem, ali bo dnevni red potrjen, torej ni odločal Stevanović sam, ampak poslanska večina.
Iz njegovega kabineta so ob predlogu za razrešitev poudarili, da je obe seji sklical v zakonskem roku in omogočil glasovanje. Zato po njihovi oceni ni mogoče odgovornosti za odločitev večine preprosto pripisati predsedniku DZ.
Hkrati Stevanović ni dejal, da preiskave afere Black Cube ne bi smelo biti. Nasprotno, javno je povedal, da z njo nima težav in da je treba zadevo raziskati. Zadržke je izrazil pri drugi preiskavi, o domnevnem nedovoljenem financiranju strank.
Kot smo poročali ob sporu o poteku izredne seje, je Stevanović predlagal, naj se zahtevi obravnavata na ločenih sejah. Njegovo stališče je bilo, da preiskava o financiranju ne bi smela zajeti le nekaterih političnih strank, ampak bi morala veljati za vse po enakih merilih.
“Če gremo v preiskavo, pojdimo vsi. Brez skrivanja in z odprtimi kartami,” je dejal ob odzivu na predlog za svojo razrešitev.
Vprašanje financiranja tudi vsebinsko ni zaključeno
Pri tem pa ne drži niti nasprotna poenostavitev, da je vprašanje domnevnega obvodnega financiranja že povsem zaključeno in zato nove preiskave niso potrebne. Predsednica komisije Tamara Vonta je opozarjala, da dela ni bilo mogoče v celoti opraviti, ker NSi ni predložila zahtevane dokumentacije. Sodišče je stranki nato odredilo predajo dokumentacije, o čemer smo pisali v prispevku Sodišče NSi odredilo predajo dokumentacije glede sumov obvodnega financiranja.
To pomeni, da vsebinska vprašanja ostajajo odprta. Toda iz tega še ne sledi, da je bila edina možna pot prav prvotno predlagana oblika dveh preiskav na isti seji – ali da je Stevanović osebno preprečil njuno odreditev.
Več politične koristi kot rešitve
Referendum bi volivce v resnici vprašal o zaupanju v predsednika DZ, ne pa o dokazih, dokumentaciji ali mandatu posamezne preiskovalne komisije. Kompleksen procesni in politični spor bi zato prevedel v preprosto osebno vprašanje: ali naj Stevanović ostane na položaju.
Če želi opozicija doseči preiskavo, ima bolj neposredno pot: pripraviti jasno ločeni zahtevi, določiti vsebino tako, da ne vzbuja očitkov o selektivnosti, in zanju znova zahtevati odločanje DZ. Referendum lahko poveča javni pritisk, ne more pa nadomestiti parlamentarne večine ali same preiskave.
Zato gre pri pobudi predvsem za politično gesto. Lahko postane učinkovita v javni razpravi, kot pravni instrument za razrešitev Stevanovića ali za razjasnitev afere Black Cube pa ima omejen doseg.
