Na večjo operacijo se ni treba pripravljati le z izvidi, zdravili in počitkom. Sistematični pregled 42 raziskav kaže, da lahko strukturirana vadba pred posegom izboljša telesno pripravljenost, nadzorovani programi pa so bili povezani tudi z manjšim tveganjem za pooperativne zaplete.
Pripravo telesa na operacijo in okrevanje strokovnjaki imenujejo prehabilitacija. Poleg telesne vadbe lahko vključuje prehransko podporo, psihološko pripravo in boljši nadzor obstoječih bolezni.
Nova analiza, objavljena v reviji British Journal of Anaesthesia, je zajela 42 raziskav s skupno 4825 odraslimi. Med njimi so bili bolniki pred operacijami debelega črevesa, pljuč, srca, žil in drugimi večjimi posegi.
Trideset raziskav je proučevalo vadbo pod strokovnim nadzorom, 12 pa programe, ki so jih bolniki večinoma izvajali doma ob pisnih navodilih, dnevnikih vadbe ali drugih oblikah spremljanja.
Telo mora prenesti stres operacije
Operacija za telo predstavlja velik telesni napor. Sproži vnetni odziv, poveča potrebe po kisiku in energiji ter začasno omeji gibljivost. Boljša srčno-dihalna pripravljenost lahko telesu zagotovi več rezerve za spoprijemanje s posegom in začetkom okrevanja.
Tako nadzorovani kot domači programi so bili povezani z izboljšanjem rezultata pri šestminutnem testu hoje, ki se uporablja za ocenjevanje funkcionalne zmogljivosti. Raziskovalci niso našli jasnega dokaza, da bi bila ena oblika vadbe pri tem boljša od druge.
Drugače je bilo pri pooperativnih zapletih. Aerobna vadba pred operacijo je bila z manjšim tveganjem povezana predvsem v raziskavah, v katerih so bolniki vadili pod strokovnim nadzorom.
Nadzorovana vadba je bila povezana s približno 40 odstotkov manjšimi možnostmi za zaplet. Pri programih z intenzivnejšo vadbo so bile te možnosti približno prepolovljene v primerjavi z običajno oskrbo brez posebnega vadbenega programa.
Nadzor omogoča varnejšo obremenitev
Rezultati ne dokazujejo, da je bil odločilen samo nadzor. Nadzorovani programi so pogosteje vključevali intenzivnejšo vadbo, razlikovali pa so se tudi bolniki, vrste operacij in dodatna prehranska ali psihološka podpora.
Strokovnjak lahko pred začetkom oceni, kakšna obremenitev je za bolnika varna, spremlja morebitne simptome ter intenzivnost postopoma prilagaja. To je posebej pomembno pri srčnih in pljučnih boleznih, višji starosti ali slabši telesni pripravljenosti.
Domača vadba je lahko dostopnejša in prav tako koristna, vendar mora imeti bolnik jasna navodila, način spremljanja napredka in informacije o tem, kdaj mora vadbo prekiniti.
Bolniki pred večjo operacijo naj vadbe ne začnejo na lastno pest. Smiselno je vprašati kirurga ali osebnega zdravnika, ali je prehabilitacija primerna in kakšna oblika gibanja je varna. Cilj ni izčrpavanje pred posegom, temveč ustvarjanje telesne rezerve, ki lahko olajša okrevanje.
