Slovenijo je v sredo zvečer prešel izrazit nevihtni pas, ki je od zahoda proti vzhodu povzročal težave po večjem delu države. Največ intervencij so zabeležili na Gorenjskem, kjer je veter odkrival strehe, zalival objekte in povzročal izpade električne energije. Najmočnejši sunek vetra je bil izmerjen na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, kjer je dosegel 105 kilometrov na uro.
Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so gasilci posredovali predvsem zaradi zalitih kleti, poškodovanih streh in podrtih dreves. Regijski poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid je ocenil, da je bilo najhuje na območju Cerkelj na Gorenjskem, kjer je nevihta povzročila največ škode na objektih.
Veter presegel 100 kilometrov na uro
Nevihtna linija se je oblikovala na zahodu države in se nato pomikala prek Goriške, Tolminskega, Gorenjske, osrednje Slovenije in Štajerske proti Prekmurju. Na njeni poti so nastajali močni nalivi, sunki vetra in krajevna toča.
Agencija RS za okolje je na Brniku izmerila najmočnejši sunek vetra s hitrostjo 105 kilometrov na uro. Ob tem so ponekod padle tudi velike količine padavin v zelo kratkem času. Na Šebreljskem vrhu je v pol ure padlo 31 milimetrov dežja, na Brniku 29 milimetrov, v Kranju pa 23 milimetrov.
Na območju Škofje Loke, Komende in Vodic so prebivalci poročali tudi o toči. V Komendi je dosegala približno 1,5 centimetra premera in poškodovala predvsem starejše objekte ter strešne kritine.
Tisoči brez električne energije
Neurje je povzročilo tudi motnje v elektroenergetskem omrežju. Po podatkih Elektra Ljubljana je bilo okoli 22.30 brez oskrbe z električno energijo približno 8.000 uporabnikov. Največ težav so zabeležili na območju Vodic, Komende in Radomelj.
V okolici Skaručne je toča pobelila tla, prebivalci pa so poročali tudi o izpadu elektrike.
Gasilske enote so posredovale v Cerkljah na Gorenjskem, Škofji Loki, Naklem, Kranju, Tržiču in drugih krajih severne Slovenije, kjer so odstranjevale posledice neurja in zagotavljale varnost prebivalcev, poroča RTV Slovenija.
Nevarnost se seli na reke
Čeprav so se razmere ponoči začele umirjati, ostaja povečana nevarnost zaradi naraščanja vodotokov. Hidrologi opozarjajo, da lahko manjše reke in hudourniki predvsem v severni polovici države ob lokalno močnejših nalivih hitro dosežejo velike pretoke in se razlijejo.
Povečane pretoke pričakujejo tudi na večjih rekah. Mura in Drava bosta naraščali še v četrtek in se lahko razlijeta na območjih pogostih poplav. Naraščala bo tudi Sava v srednjem in spodnjem toku, medtem ko naj bi večina drugih rek po državi postopoma upadala.
Prometnoinformacijski center je voznike opozoril na zmanjšano vidljivost, večje količine vode na voziščih ter možnost lokalnih ovir v prometu. Voznikom svetujejo posebno previdnost in odsvetujejo ustavljanje pod nadvozi ali v predorih med nevihtami.
