Tradicionalni solinarski praznik svetega Jerneja je v Sečovljah znova obudil večstoletno dediščino pridelave soli. Letošnja letina je po oceni solinarjev povprečna, saj so doslej pridelali okoli 1100 ton soli in 15 ton solnega cveta. Obiskovalcem so predstavili tudi tematsko pot, posvečeno pesniku Tonetu Pavčku, ter novo aplikacijo za raziskovanje solin.
Praznik svetega Jerneja simbolično zaznamuje konec poletne sezone pobiranja soli in vrnitev solinarskih družin v mesto. Spomladanski odhod na solna polja tradicionalno zaznamuje praznik svetega Jurija, zaključek naporne sezone pa praznovanje svetega Jerneja.
Avditorij Portorož je ob podpori Občine Piran praznik letos pripravil že 22. leto zapored. Dogodek povezuje različna društva in ustanove, obiskovalcem pa približuje naravno in kulturno dediščino Pirana ter Sečoveljskih solin.
Delo, ki ga moraš imeti rad
Georgina Rebol prihaja iz družine z več kot stoletno solinarsko tradicijo. Njen dedek, stric in drugi družinski člani so dolga leta pobirali sol, zato dobro pozna naporno delo na solnih poljih.
“Za delo na solinah moraš zares ljubiti to delovno mesto. Tu živiš cel dan in ne greš preprosto po osmih urah domov. Solinar mora vsak dan naložiti po 500 kilogramov soli na voziček in nato ročno ustvariti velike bele piramide. Kljub naporu pogled na pridelano sol vselej odtehta pretekle težave,” je povedala za STA.
V preteklosti so na območju solin poleti prebivale cele družine. Pri pobiranju soli so pomagale tudi ženske, saj en sam človek ni mogel opraviti vsega dela. Italijanska skupnost spomin na takšno življenje danes ohranja tudi s posebno solinarsko skupino, ki obiskovalcem predstavlja tradicijo in kakovost piranske soli.
Piran naj bi zrasel na soli
Solinarstvo ima na območju Pirana najmanj 12 stoletij dolgo tradicijo, prvi sledovi te dejavnosti pa naj bi po navedbah arheologov segali že v rimsko obdobje.
“Začetek praznovanja spomladi v Piranu označuje odhod solinarjev na delo, zaključek ob prazniku svetega Jerneja pa pomeni vrnitev družin v mesto po napornem poletju,” je za STA pojasnila Barbara Jakomin iz Avditorija Portorož.
Pridelava in trgovanje s soljo sta močno zaznamovala tudi družbeno zgodovino mesta. Premožni meščani, plemiči in notarji so sol večinoma preprodajali, zahtevno delo na poljih pa so opravljali delavci. Ti so poletja preživljali v majhnih solinarskih hišah, za najem polj pa so morali plačevati dajatve.
Po koncu sezone so sol v mesto prevažali s tradicionalnimi lesenimi tovornimi plovili, imenovanimi maone, ter jo shranjevali v velikih skladiščih, med katerimi je tudi Magazin Grando v Portorožu. Prav zaradi izjemnega pomena te dejavnosti se je uveljavil rek, da je Piran zrasel na soli.
Letina za zdaj povprečna
Direktor podjetja Piranske soline Aleksander Valentin je letošnjo letino ocenil kot povprečno. Solinarji so doslej pridelali približno 1100 ton soli in okoli 15 ton solnega cveta. Če jim bo vreme naklonjeno, bodo lahko v prihodnjih tednih pobrali še dodatne količine.
Praznik pomeni tudi simboličen prehod iz poletne sezone pobiranja v zimsko obdobje priprave in vzdrževanja solnih polj. Glavnino zahtevnih vzdrževalnih del namreč opravijo v hladnejših mesecih.
Obiskovalci Krajinski park Sečoveljske soline najpogosteje obiščejo spomladi in jeseni, medtem ko jih poleti več pritegnejo plaže. Ob dnevu odprtih vrat se napolnita obe območji solin, Lera in Fontanigge.
Pavčkova poezija in solinar Pino
Letošnji praznik je prinesel tudi dve novosti. Prva je nova tematska sprehajalna pot, posvečena Tonetu Pavčku, ki je v solinah pogosto iskal ustvarjalni navdih. Obiskovalci lahko ob poti prek digitalnih oznak na informacijskih tablah prisluhnejo prebiranju njegove poezije.
“Lepo je, da v solinah nadgrajujemo prostor ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter celotni zgodbi dodajamo še poezijo,” je dejal Valentin.
Druga novost je mobilna aplikacija Nexto, ki obiskovalce vodi po območju Fontanigge. Osrednji lik doživetja je solinar Pino, ki uporabnike usmerja med posameznimi točkami ter jim s pripovedmi in kvizi predstavlja nekdanje življenje solinarjev.
Aplikacija ponuja vsebine v štirih jezikih in je namenjena domačim ter tujim obiskovalcem. Podobne interaktivne vsebine so turistom že na voljo tudi za raziskovanje Pirana in Strunjana.
