Prvih 100 dni vojne na Bližnjem vzhodu je na svetovnih energetskih trgih povzročilo enega najbolj burnih obdobij v zadnjih letih. Cena severnomorske nafte Brent je od začetka konflikta konec februarja do začetka junija poskočila za več kot 28 odstotkov, medtem ko so vlagatelji izmenično reagirali na vojaške spopade, grožnje zaprtja Hormuške ožine in diplomatske poskuse umiritve razmer.
Pred začetkom vojne, 27. februarja, se je sod nafte Brent trgoval pri 72,78 dolarja. Le nekaj dni pozneje je trg zajela panika zaradi nevarnosti širjenja konflikta in motenj v oskrbi z energenti. Do 6. marca je cena dosegla 92,69 dolarja za sod, kar je pomenilo skoraj 28-odstotno rast v enem tednu.
Od 72 do skoraj 120 dolarjev v manj kot dveh tednih
Najmočnejši skok je sledil v prvih dneh konflikta. Zaradi strahu pred širšo regionalno vojno in morebitnimi motnjami pomorskega prometa skozi Hormuško ožino je Brent 9. marca dosegel 119,50 dolarja za sod.
To je bila najvišja raven po več letih in eden najhitrejših vzponov cen po energetskih pretresih v začetku desetletja.
Trg je nato obrnil smer skoraj čez noč. Že naslednji dan je cena zdrsnila na 81,16 dolarja, potem ko so se pojavila ugibanja o možni diplomatski rešitvi in uporabi strateških naftnih rezerv za umiritev razmer na trgu.
Marca se je nafta gibala v izjemno širokem razponu med približno 75 in 119 dolarji za sod, kar je odražalo negotovost glede nadaljnjega razvoja vojne.
Premirje znižalo cene, a ne za dolgo
Preobrat je sledil 8. aprila, ko je začelo veljati začasno premirje med Združenimi državami in Iranom. Trgi so se odzvali takoj. Cena Brenta je v enem dnevu zdrsnila na 90,40 dolarja za sod, kar je pomenilo približno 17-odstotni padec.
Toda optimizem ni trajal dolgo.
Čeprav so se neposredni spopadi umirili, so vlagatelji še naprej spremljali tveganja za ladijski promet in energetsko infrastrukturo v regiji. Dodatno negotovost so povzročale ostre izjave ameriških in iranskih predstavnikov, ki so nakazovale, da premirje še zdaleč ne pomeni konca krize.
Aprila nov rekord vojne
Najvišjo raven v prvih sto dneh konflikta je nafta dosegla konec aprila. Po poročilih o zastoju pogajanj med Washingtonom in Teheranom ter ugibanjih o novih vojaških možnostih ameriške administracije je Brent 30. aprila poskočil na 126,41 dolarja za sod.
To je bila najvišja cena od začetka vojne in obenem najvišja raven v skoraj štirih letih.
Aprila se je cena gibala med 86 in 126 dolarji za sod, kar kaže, kako močno so trgovci reagirali na vsako novo informacijo iz regije.
Trg še vedno vgrajuje geopolitično premijo
V začetku maja so se razmere nekoliko umirile. Napredek v diplomatskih stikih in pričakovanja o morebitnem sporazumu med ZDA in Iranom so cene ponovno potisnili pod mejo 100 dolarjev za sod.
Kljub temu je trg ostal zelo občutljiv. Med majem se je Brent večinoma gibal med 91 in 115 dolarji za sod, saj so vlagatelji tehtali med možnostjo političnega dogovora in nevarnostjo nove vojaške eskalacije.
Na zadnji trgovalni dan pred stotim dnem konflikta, 5. junija, je sod severnomorske nafte Brent stal 93,09 dolarja. To je 28,4 odstotka več kot pred začetkom vojne.
Dogajanje na energetskih trgih potrjuje, da ostaja Bližnji vzhod eden ključnih dejavnikov svetovne oskrbe z nafto. Dokler ne bo jasnega političnega dogovora med glavnimi akterji konflikta, bodo cene energentov ostale močno odvisne od vsakršnega novega razvoja dogodkov v regiji.
