Levosredinska opozicija na Švedskem le tri dni pred parlamentarnimi volitvami še vedno vodi, vendar se je desni blok premierja Ulfa Kristerssona močno približal. Možnosti vladajočih je občutno izboljšala rast podpore Liberalcem, ki so se povzpeli nad štiriodstotni parlamentarni prag in bi lahko ohranili ključne poslanske sedeže.
Po najnovejši anketi inštituta Novus, ki jo je v sredo objavila švedska televizija TV4, štiri levosredinske stranke skupaj podpira 50,7 odstotka volivcev. Tri vladne stranke in Švedski demokrati imajo skupno 48,1-odstotno podporo.
Razlika med blokoma tako znaša le 2,6 odstotne točke. Še pred nekaj tedni so nekatere ankete levosredinski opoziciji napovedovale skoraj deset odstotnih točk prednosti in razmeroma zanesljivo zmago.
Ključni premik se je zgodil pri Liberalcih, najmanjši stranki sedanje vladne koalicije. Njihova podpora je po meritvi Novusa dosegla 5,8 odstotka, s čimer so se precej oddaljili od štiriodstotnega praga za vstop v parlament. Anketa je bila opravljena med 6. in 8. septembrom na vzorcu 2292 volivcev, navaja Reuters.
Švedski demokrati želijo v vlado
Nedeljske volitve bodo odločale tudi o tem, ali bodo Švedski demokrati prvič dobili ministrske položaje. Stranka Jimmieja Åkessona od leta 2022 v parlamentu podpira Kristerssonovo manjšinsko vlado, v kateri sodelujejo Zmerna stranka, Krščanski demokrati in Liberalci.
Švedski demokrati zdaj ne želijo več ostati le zunanji podpornik. Po volitvah zahtevajo vstop v vlado, Kristersson pa meni, da lahko desni blok le tako sestavi stabilno večinsko oblast.
Premier je po poročanju Reutersa kot najpomembnejše razloge za oblikovanje večinske vlade izpostavil nacionalno varnost, boj proti kriminalnim združbam in nadaljevanje ostrejše migracijske politike.
V zadnjih štirih letih je Švedska občutno zmanjšala število prosilcev za azil, zaostrila pogoje za pridobivanje dovoljenj za prebivanje ter okrepila ukrepe proti organiziranemu kriminalu. Švedski demokrati kampanjo gradijo predvsem na zaščiti švedskega jezika, kulture in družbenih vrednot ter na spodbudah za prostovoljno vrnitev priseljencev v njihove izvorne države.
Zmerna stranka premierja Kristerssona daje večji poudarek nižjim davkom, gospodarstvu in varnosti, Krščanski demokrati pa družinski ter socialni politiki. Liberalci v ospredje postavljajo šolstvo, manjše razrede in gospodarsko konkurenčnost.
Anderssonovo čakajo zapletena pogajanja
Levosredinski blok vodi nekdanja premierka in predsednica Socialnih demokratov Magdalena Andersson. Njena stranka ostaja najmočnejša posamična politična sila na Švedskem, vendar morebitna zmaga opozicije še ne zagotavlja preprostega oblikovanja vlade.
Socialni demokrati bi morali sodelovanje uskladiti z Zelenimi, Levico in Sredinsko stranko. Med njimi so precejšnje razlike glede davkov, jedrske energije, gospodarstva in sestave prihodnje vlade. Sredinska stranka denimo zavrača sodelovanje tako s Švedskimi demokrati kot z Levico.
Opozicijske stranke sicer povezujejo zahteve po večjem financiranju zdravstva, šolstva in drugih javnih storitev. Zavzemajo se tudi za nadaljevanje zelenega prehoda in zmanjševanje dohodkovnih razlik.
Odločilnih bo nekaj odstotkov glasov
Švedi bodo v nedeljo izvolili vseh 349 poslancev enodomnega parlamenta, riksdaga. Za večino je potrebnih najmanj 175 poslanskih mandatov, stranke pa morajo za vstop v parlament na državni ravni praviloma dobiti najmanj štiri odstotke glasov.
Prav položaj Liberalcev je zato še pred nekaj dnevi veljal za največjo nevarnost desnega bloka. Če bi ostali pod pragom, bi se številni glasovi izgubili pri delitvi mandatov in vladajoča stran bi zelo težko ohranila oblast.
Najnovejša anketa kaže drugačno sliko: levosredinski blok ostaja v prednosti, vendar izid ni več odločen. Če bodo Liberalci ohranili sedanjo podporo, bi lahko o švedski vladi odločalo že zelo majhno število glasov.
