Svetovne cene prehranskih surovin naj bi se letos zvišale za 11,8 odstotka, prihodnje leto pa še za 4,8 odstotka. Kombinacija suše, manjšega pridelka, vojn, dražjih energentov in vremenskega pojava El Niño ustvarja razmere, ki bi jih lahko slovenski kupci že jeseni najprej občutili pri sadju in zelenjavi.
Napoved temelji na izračunih družbe Oxford Economics, o pričakovanih posledicah za slovenski trg, poroča Delo. Napovedana 11,8-odstotna rast se nanaša na svetovne cene prehranskih surovin in ne pomeni, da se bo za enak odstotek podražila tudi hrana na trgovskih policah.
Prenos višjih cen surovin do kupcev je odvisen od stroškov predelave, transporta, pogodb med dobavitelji in trgovci ter od tega, koliko dodatnih stroškov lahko posamezni člen v prehranski verigi prevzame nase.
Sadje in zelenjava se na spremembe odzoveta najhitreje
Najhitrejši vpliv je pričakovati pri svežem sadju in zelenjavi. Pri teh izdelkih predstavlja sam pridelek razmeroma velik del končne cene, zaloge so omejene, možnosti dolgotrajnega skladiščenja pa bistveno manjše kot pri žitih ali predelanih izdelkih.
Trgovci zato ocenjujejo, da bi se lahko prve spremembe pokazale že jeseni. Pri predelani hrani, kruhu, mlečnih izdelkih in drugih živilih se višji stroški praviloma prenašajo počasneje.
Na Portal24.si smo že poročali, da bi se lahko hrana podražila v dveh valovih. Najprej bi bili na udaru sadje in zelenjava, pozneje pa bi se lahko dražja krma, žita in energenti prenesli tudi v cene kruha, mlečnih izdelkov ter mesa.
Suša ni edini razlog za dražjo hrano
Pritisk na cene ne prihaja samo iz kmetijstva. Vojne v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu otežujejo transport, zvišujejo zavarovalne premije in povečujejo stroške energije. Rusija in Ukrajina imata skupaj zmogljivosti za izvoz približno 86 milijonov ton žita na leto, kar predstavlja skoraj 17 odstotkov svetovnega izvoza.
Vsaka večja motnja v črnomorskih pristaniščih, skladiščih ali ladijskem prometu se zato hitro odrazi na svetovnih trgih.
Dodatno tveganje predstavlja El Niño, ki lahko povzroči slabše pridelke tudi zunaj Evrope. Če bi se vremenske razmere poslabšale v več pomembnih pridelovalkah hkrati, bi lahko bila rast cen še višja od sedanjih napovedi.
Pri govedini je mogoč začasen padec cen
Pri mesu bi bil razvoj lahko nekoliko drugačen. Zaradi pomanjkanja krme in visokih stroškov lahko nekateri rejci zmanjšajo črede, kar bi kratkoročno povečalo ponudbo mesa in začasno znižalo cene govedine.
Dolgoročno pa manjše črede pomenijo manjšo ponudbo, dražja krma pa višje stroške reje. Začasni padec bi zato lahko pozneje nadomestila občutnejša podražitev.
Kolikšen del svetovnega cenovnega pritiska se bo dejansko prenesel na slovenske police, bo odvisno tudi od domačega pridelka in potez trgovcev. Za zdaj pa vse kaže, da bodo kupci morebitni novi val podražitev najprej opazili na oddelkih s svežim sadjem in zelenjavo.
