Nobenega živila ni treba razglasiti za prepovedano, vendar nekateri izdelki vsebujejo toliko dodanega sladkorja, soli ali nasičenih maščob, da jih je smiselno uživati le občasno. Med največjimi pastmi so sladke pijače, mesni izdelki, instantni obroki in izdelki, ki se oglašujejo kot zdrava izbira.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, naj prosti sladkorji predstavljajo manj kot deset odstotkov dnevno zaužite energije, dodatne koristi pa lahko prinese zmanjšanje pod pet odstotkov. Odrasli naj bi zaužili tudi manj kot pet gramov soli dnevno.
Te meje lahko hitro presežemo, saj se sladkor in sol ne skrivata le v sladkarijah oziroma solnici.
Sladke gazirane pijače
Ena pločevinka sladke pijače lahko vsebuje okoli 35 ali 40 gramov sladkorja. Ker pijača ne nasiti tako kot trdna hrana, ob njej hitro zaužijemo še običajen obrok. Redno uživanje sladkanih pijač je povezano z večjim tveganjem za pridobivanje telesne teže, sladkorno bolezen tipa 2 in zobno gnilobo.
Predelano meso
Hrenovke, salame, klobase in slanina pogosto vsebujejo veliko soli in nasičenih maščob. Mednarodna agencija za raziskovanje raka je predelano meso uvrstila med dokazane povzročitelje raka. Po njeni oceni je vsakodnevno uživanje 50 gramov predelanega mesa povezano s približno 18-odstotnim relativnim povečanjem tveganja za raka debelega črevesa in danke.To ne pomeni, da bo človek zbolel zaradi ene klobase, temveč da tveganje narašča z rednim uživanjem.
Instantni rezanci in pripravljene juhe
Pri instantnih rezancih največja težava pogosto ni sama testenina, temveč vrečka z začimbami. Ena porcija lahko vsebuje velik del priporočene dnevne količine soli. Podobno velja za nekatere pripravljene juhe.
Pomaga že, če uporabimo le del začimbne mešanice ter dodamo zelenjavo, jajce ali drug vir beljakovin.
Energijske pijače
Energijske pijače lahko združujejo precejšnjo količino kofeina in sladkorja. Evropska agencija za varnost hrane navaja, da pri zdravih odraslih posamezni odmerki do 200 miligramov kofeina praviloma ne vzbujajo varnostnih pomislekov, vendar se količine iz različnih pijač seštevajo. Posebna previdnost je potrebna pri otrocih, mladostnikih, nosečnicah in ljudeh, občutljivih na kofein.
Sladkani kosmiči
Embalaža z žiti, sadjem in vitamini še ne pomeni, da gre za dober vsakodnevni zajtrk. Nekateri kosmiči vsebujejo veliko dodanega sladkorja in malo vlaknin.
Na deklaraciji je zato smiselno preveriti količino sladkorjev na 100 gramov ter izbrati izdelke, pri katerih so na začetku seznama sestavin polnozrnata žita.
Sadni jogurti
Navaden jogurt je lahko hranljiv del prehrane, pri sadnih in aromatiziranih različicah pa se količina sladkorja močno razlikuje. Nekateri so po sestavi bližje sladici kot navadnemu jogurtu.
Preprosta alternativa je navaden jogurt, ki mu sami dodamo sveže sadje, cimet ali nekaj oreščkov.
Pakirani sadni sokovi
Tudi stoodstotni sadni sok vsebuje proste sladkorje in bistveno manj vlaknin kot celo sadje. Še več sladkorja imajo lahko sadni nektarji in pijače z dodanimi sladili.
Kozarec soka zato ni enakovreden celemu sadežu, čeprav je izdelan iz sadja.
Čips in pomfrit
Čips in pomfrit običajno vsebujeta veliko soli, maščob in kalorij, hitro pa ju pojemo precej več od navedene porcije. Pri pomfritu je nekoliko boljša možnost priprava v pečici ali cvrtniku na vroč zrak z manj olja.
Industrijsko pecivo in sladkarije
Rogljički z nadevom, krofi, piškoti in čokoladice pogosto združujejo dodani sladkor, rafinirano moko in veliko maščob. Posamezna sladica ni težava, manj ugodno pa je, če takšni izdelki postanejo vsakodnevni zajtrk ali malica.
Pripravljeni prelivi in omake
Tudi sicer lahka solata lahko s kupljenim prelivom dobi precej soli, sladkorja in kalorij. Sestava se med izdelki močno razlikuje, zato ni dovolj pogledati le napisa “lahki” ali “brez maščob”.
Bolj kot delitev hrane na dobro in slabo pomaga preprosto pravilo: preverimo deklaracijo, pazimo na velikost porcije in močno predelana živila večino časa zamenjamo z manj predelanimi možnostmi. Osnovna priporočila za zdravo prehrano poudarjajo predvsem zelenjavo, sadje, stročnice, polnozrnata žita in raznolike vire beljakovin.
