Najvišji svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa si prizadevajo preprečiti novo večjo eskalacijo vojne z Iranom pred novembrskimi vmesnimi volitvami v ZDA. V Beli hiši naj bi želeli v prihodnjih tednih večji poudarek nameniti gospodarskemu pritisku na Teheran, možnost ostrejšega vojaškega ukrepanja pa bi lahko znova preučili po volitvah.
Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na štiri osebe, seznanjene z razpravami v ameriški administraciji, je eden ključnih razlogov za previdnejšo strategijo skrb zaradi političnih posledic vojne za republikance. Ti bodo 3. novembra branili tesni večini v predstavniškem domu in senatu.
“November je prednostna naloga,” je za Reuters dejal eden od predstavnikov Bele hiše.
Strategija umirjanja razmer pa je že na resni preizkušnji. ZDA in Iran so si v zadnjih dneh izmenjali najhujše napade po juliju, Trump pa je Teheranu zagrozil z bistveno močnejšim odgovorom, če bo Iran nadaljeval povračilne napade.
Vance in Rubio za zadržanost do novembra
Po navedbah virov naj bi bila med visokimi predstavniki administracije, ki podpirajo prizadevanja za omejitev spopadov do novembra, tudi podpredsednik JD Vance in državni sekretar Marco Rubio.
Washington naj bi namesto nove velike vojaške operacije trenutno poskušal povečati predvsem gospodarski pritisk na Iran in ga tako prisiliti k popuščanju v morebitnih prihodnjih pogajanjih.
Politično ozadje je pomembno. Po Reutersovi in Ipsosovi raziskavi iz konca avgusta vojno podpira 31 odstotkov Američanov, nasprotuje pa ji 63 odstotkov. Nezadovoljstvo povečuje tudi rast cen goriva.
Trump sicer zanika, da bi bližajoče se volitve vplivale na njegove odločitve glede Irana.
“Jaz ne kandidiram. Kandidira moja stranka in pomagal ji bom,” je v sredo dejal novinarjem v Ovalni pisarni.
Ameriške zaloge orožja pod pritiskom
Za previdnejšo ameriško strategijo pa niso pomembni zgolj politični razlogi. Večmesečna vojna je močno obremenila tudi ameriške zaloge nekaterih vrst streliva.
Reuters je že avgusta poročal, da je ameriška vojska porabila skoraj vse zaloge nekaterih natančno vodenih raket. Vodstva ameriške kopenske vojske, mornarice in letalstva naj bi Pentagon opozorila, da bi dolgotrajno nadaljevanje vojne lahko zmanjšalo pripravljenost ameriških sil za morebitne krize drugod po svetu.
Pentagon zagotavlja, da ima ameriška vojska vse, kar potrebuje za izvajanje svojih nalog.
Najhujši spopadi po juliju
Prizadevanja Bele hiše za zadrževanje konflikta prihajajo ravno v trenutku novega zaostrovanja. ZDA so v torek izvedle obsežne napade na cilje ob južni iranski obali, Iran pa je odgovoril z napadi na ameriške cilje oziroma baze v Bahrajnu, Jordaniji, Kuvajtu in Iraku.
Po navedbah iranskih oblasti je bilo v ameriških napadih ubitih 18 ljudi, 108 pa ranjenih. Med žrtvami naj bi bili tudi civilisti.
Trump je v sredo dejal, da ne pričakuje dolgotrajne nove vojaške kampanje. Hkrati je Iran opozoril, da bo morebitni nov povračilni napad sprožil bistveno močnejši ameriški odgovor.
Prav zato ostaja vprašanje, ali bo Bela hiša konflikt dejansko lahko ohranila na nižji ravni vse do novembrskih volitev. Iran ima namreč še vedno možnost napadov na ameriške in zavezniške cilje v Perzijskem zalivu ter motenja pomorskega prometa skozi Hormuško ožino, zaradi česar bi se lahko obe strani hitro znašli v novem krogu stopnjevanja spopadov.
