Združene države Amerike in Iran so izvedli najobsežnejšo medsebojno izmenjavo napadov po juliju. Ameriške sile so napadle cilje iranske revolucionarne garde ob južni obali Irana, Teheran pa je odgovoril z raketnimi napadi in napadi z brezpilotnimi letalniki na ameriške cilje v Jordaniji, Bahrajnu, Kuvajtu in Iraku.
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so bile tarče napadov sistemi zračne obrambe, radarji, komunikacijska infrastruktura, pomorska sredstva in zmogljivosti za polaganje min. Washington je operacijo predstavil kot odgovor na iranske napade na ladijski promet in ameriško osebje na območju Hormuške ožine.
Spopadi pomenijo izrazito zaostritev razmer po več tednih omejenega neposrednega obstreljevanja. ZDA in Iran sta napade ponovno začela izmenjevati konec avgusta, zadnji val pa je zajel precej širše območje Bližnjega vzhoda.
Iran napadel cilje v štirih državah
Iranske sile so po lastnih navedbah napadle ameriška oporišča oziroma vojaške objekte v Jordaniji, Bahrajnu, Kuvajtu in iraškem Kurdistanu.
Jordanska vojska je sporočila, da je prestregla deset od 13 raket, tri pa so padle na nenaseljena območja. Iran je zatrjeval, da so bili v napadu ubiti ameriški vojaki, vendar ameriški predstavniki po prvih podatkih žrtev niso potrdili.
V Kuvajtu je bil z iranskim brezpilotnim letalnikom napaden stanovanjski kompleks. Požar so pogasili, o žrtvah pa niso poročali. Kuvajtska vojska je sporočila, da je njena zračna obramba odbila več napadov.
Bahrajn, kjer je regionalni sedež ameriške mornarice, je sporočil, da je prestregel in uničil iranske drone. Iranska revolucionarna garda je trdila tudi, da je napadla ameriške objekte v Erbilu na severu Iraka, vendar navedbe o žrtvah in povzročeni škodi niso bile neodvisno potrjene.
Iransko vojaško poveljstvo je opozorilo, da bodo države, ki sodelujejo z ameriškimi silami, morale sprejeti posledice ter napovedalo še obsežnejše povračilne ukrepe.
Iran trdi, da je bilo zadeto poročno slavje
Teheran je ZDA obtožil, da je eden od ameriških izstrelkov zadel hišo v južni provinci Hormozgan, kjer je potekalo poročno slavje. Po navedbah iranskih oblasti je umrlo pet ljudi, med njimi štiriletni otrok, več deset ljudi pa je bilo ranjenih.
Teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi. Ameriški predstavniki so sporočili, da so bili cilji operacije vojaški objekti iranske revolucionarne garde, poročil o civilnih žrtvah pa niso podrobneje komentirali.
Ponovno zaostrovanje razmer vpliva tudi na svetovne trge. Zaradi nevarnosti nadaljnjih motenj ladijskega prometa skozi Hormuško ožino, po kateri potuje približno petina svetovne nafte, so se zvišale cene energentov, na borzah pa se je okrepila negotovost.
Ameriški predsednik Donald Trump je Iran posvaril pred nadaljnjimi napadi in zagrozil s še silovitejšim odgovorom. Teheran medtem vztraja, da se bo odzval na vsak nov ameriški napad. Diplomatski pogovori med državama so obstali, zato za zdaj ni znakov hitre umiritve razmer.
