Kivi je sočen, osvežilen in poln vitaminov, toda nekaterim že po nekaj grižljajih povzroči mravljinčenje, pekoč občutek ali nenavadno hrapav jezik. Za neprijetno reakcijo sta lahko kriva encim in drobni kristali v sadežu, v nekaterih primerih pa gre za alergijo.
Občutek, kot bi jezik postal nekoliko “kosmat”, se lahko pojavi že med uživanjem svežega kivija. Če hitro izzveni in ostane omejen na mesta, ki se jih je dotaknil sadež, najverjetneje ne gre za alergijsko reakcijo, temveč za naravno delovanje snovi v kiviju.
Encim, zaradi katerega kivi mehča tudi meso
Kivi vsebuje aktinidin, encim, ki razgrajuje beljakovine. Prav zaradi njega se sok zelenega kivija včasih uporablja tudi pri mehčanju mesa.
Ko zaužijemo svež kivi, pride aktinidin v stik z beljakovinami v slini in na površini ustne sluznice. To lahko povzroči kratkotrajen pekoč, zbadajoč ali hrapav občutek. Ne pomeni, da sadež dejansko “raztaplja jezik”, kot se pogosto dramatično opisuje na družbenih omrežjih, lahko pa začasno razdraži občutljivo površino ust.
K neprijetnemu občutku lahko prispevajo tudi rafidi – mikroskopski, igličasti kristali kalcijevega oksalata. Raziskave so pokazale, da lahko ti kristali mehansko dražijo ustno sluznico. Kombinacija kristalov in encima zato pri občutljivejših ljudeh ustvari precej opazno reakcijo.
Zeleni kivi praviloma draži bolj kot zlati
Če vas po zelenem kiviju peče jezik, po zlatem pa ne, to ni nujno naključje. Klasični zeleni kivi ima praviloma izrazitejšo aktivnost aktinidina kot zlati kivi, kar potrjujejo tudi raziskave o prebavi beljakovin, objavljene v znanstveni reviji Foods.
Najpreprostejša rešitev je zato izbira zlatega oziroma rumenega kivija. Pomaga lahko tudi, če naenkrat pojeste manjšo količino ali ga dodate jogurtu. Beljakovine v mlečnem izdelku lahko encimu ponudijo dodatno “tarčo”, zaradi česar je občutek v ustih pri nekaterih ljudeh blažji.
Aktinidin je občutljiv na toploto, zato marmelada, kompot ali druga toplotno obdelana jed s kivijem običajno povzroča manj draženja kot svež sadež.
Kdaj mravljinčenje lahko pomeni alergijo?
Pozorni bodite predvsem, če se poleg rahlega zbadanja pojavijo izrazito srbenje, otekanje ustnic, jezika ali žrela, koprivnica, slabost oziroma težave z dihanjem.
Kivi lahko sproži tako imenovani pelodno-prehranski oziroma oralni alergijski sindrom. Pogostejši je pri ljudeh, občutljivih na določene vrste cvetnega prahu, saj so nekatere beljakovine v sadežu podobne beljakovinam v pelodu. Po podatkih organizacije Anaphylaxis UK je pelodno-prehranski sindrom najpogostejši vzrok alergijskih reakcij na kivi.
Blago draženje se navadno pojavi takoj, ostane omejeno na usta in razmeroma hitro izzveni. Otekanje grla, težko dihanje, omotica ali reakcija po drugih delih telesa pa zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč oziroma klic na 112.
Toplotna obdelava lahko zmanjša delovanje encima, ni pa zanesljiva zaščita pred pravo alergijo. Če se reakcija ponavlja ali stopnjuje, je zato varneje kivi opustiti in se posvetovati z zdravnikom.
