Vlada je potrdila predloga novel zakonov o visokem šolstvu ter znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katerima bo v letih 2027 in 2028 začasno upočasnila rast javnih sredstev za obe področji. Na ministrstvu poudarjajo, da se sredstva ne bodo zmanjševala, temveč bodo še naprej rasla, nekoliko počasnejša dinamika pa naj bi financiranje uskladila z ustavnim fiskalnim pravilom, evropskimi pravili in dejanskimi proračunskimi možnostmi države.
Kot so pojasnili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, predlagane spremembe predstavljajo časovno omejen ukrep, ki velja le za leti 2027 in 2028. Dolgoročni cilji financiranja visokega šolstva, znanosti in inovacij ostajajo nespremenjeni.
“Predlagana sprememba predstavlja uravnotežen odgovor na dva pomembna cilja države: zagotavljanje kakovostnega in razvojno naravnanega visokega šolstva ter odgovorno upravljanje javnih financ,” so navedli na ministrstvu.
Poudarili so, da bo rast javnih sredstev ostala stabilna in predvidljiva. Sprememba tako po njihovih besedah ne pomeni odmika od razvojnih zavez države, temveč prilagoditev hitrosti njihovega uresničevanja v obdobju, ko je treba zagotoviti vzdržnost javnih financ.
Rast sredstev za študijsko dejavnost bo zmernejša
Predlog novele Zakona o visokem šolstvu za leti 2027 in 2028 spreminja predvideno letno povečanje deleža sredstev za študijsko dejavnost v bruto domačem proizvodu. To se bo začasno znižalo z 0,08 odstotne točke na 0,062 odstotne točke BDP.
Za neposredno financiranje študijske dejavnosti bo namenjenih 0,035 odstotne točke BDP namesto doslej predvidenih 0,053 odstotne točke.
“Predlagana sprememba sredstev ne zmanjšuje, temveč v dvoletnem prehodnem obdobju nekoliko upočasnjuje njihovo rast. Financiranje drugih zakonsko določenih namenov visokega šolstva ostaja nespremenjeno,” zagotavljajo na ministrstvu.
Nespremenjeno ostaja tudi zagotavljanje denarja za pokrivanje povečanih stroškov dela, ki izhajajo iz novih plačnih sporazumov in sprememb kolektivnih pogodb v javnem sektorju.
Sprememba se nanaša na prehodno obdobje po sedanji ureditvi. Nova ureditev financiranja, ki jo določa novi Zakon o visokem šolstvu, ostaja nespremenjena in se bo začela uporabljati leta 2029.
“Cilj postopnega približevanja financiranju študijske dejavnosti v višini enega odstotka BDP ostaja nespremenjen. Predlagana ureditev pomeni zmernejšo rast sredstev v letih 2027 in 2028, dolgoročna razvojna usmeritev financiranja slovenskega visokega šolstva pa ostaja nespremenjena,” so zapisali.
Sprememba dinamike tudi pri financiranju znanosti
Podobno prilagoditev predvideva novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Letna rast deleža BDP za financiranje tega področja bo v letih 2027 in 2028 znašala najmanj 0,0533 odstotne točke, medtem ko veljavna ureditev predvideva povečanje za 0,08 odstotne točke letno.
Tudi pri financiranju znanosti in inovacij ne gre za znižanje sredstev, temveč za počasnejšo rast.
“Sredstva se bodo tudi v letih 2027 in 2028 nominalno povečevala, s čimer se ohranjata stabilnost in predvidljivost financiranja znanstvenoraziskovalnega in inovacijskega sistema,” so poudarili na ministrstvu.
Po njihovih navedbah je namen spremembe zakonsko določeno dinamiko financiranja uskladiti z dejanskimi proračunskimi možnostmi države. Temeljni cilji sistema pri tem ostajajo enaki.
Za leto 2026 najmanj 423,38 milijona evrov
Novela določa tudi, da mora biti za financiranje znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti v letu 2026 zagotovljenih najmanj 423,38 milijona evrov. Denar bo zagotovljen v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za znanost in inovacije.
Dolgoročna cilja ostajata en odstotek BDP za znanstvenoraziskovalno dejavnost in 0,25 odstotka BDP za inovacijsko dejavnost. Po letu 2028 se bo znova uporabljala splošna zakonska dinamika, po kateri se sredstva vsako leto povečujejo za 0,08 odstotne točke BDP do doseganja ciljnih deležev.
“Predlagana ureditev ne posega v temeljne razvojne usmeritve financiranja znanosti in inovacij, temveč začasno prilagaja časovni načrt rasti sredstev,” so sklenili na ministrstvu. Cilj tako ostaja nadaljnja krepitev javnih vlaganj v visoko šolstvo, znanost in inovacije, vendar ob počasnejši rasti izdatkov v letih 2027 in 2028.
