Ameriške delnice so petkovo trgovanje končale z rastjo, potem ko je šibko poročilo o zaposlovanju zmanjšalo možnost novega zvišanja obrestnih mer že oktobra. Toda pogled v denarne tokove kaže precej bolj zapleteno sliko: vlagatelji vračajo denar v velike ameriške družbe, hkrati pa ga umikajo iz tehnoloških in industrijskih sektorskih skladov.
Indeks Dow Jones je v petek pridobil 0,49 odstotka, širši S&P 500 0,73 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 1,19 odstotka. Rast je sledila objavi podatka, da je ameriško gospodarstvo septembra ustvarilo le 29.000 novih delovnih mest, medtem ko so analitiki pričakovali približno 90.000.
Šibkejši trg dela je zmanjšal verjetnost, da bo ameriška centralna banka oktobra znova zvišala obrestne mere. Po podatkih orodja CME FedWatch so trgi ob koncu tedna takšnemu ukrepu pripisovali le okoli 22-odstotno verjetnost, še v začetku tedna pa približno 70-odstotno.
Nasdaq je na tedenski ravni pridobil 0,45 odstotka, medtem ko sta S&P 500 in Dow Jones teden kljub petkovi rasti končala nekoliko nižje.
V ameriške delniške sklade priteklo več kot 20 milijard dolarjev
Podatki družbe LSEG Lipper kažejo, da so vlagatelji v tednu do 30. septembra v ameriške delniške sklade vložili neto 20,6 milijarde dolarjev. To je bil drugi zaporedni teden prilivov.
Največ denarja, 19,33 milijarde dolarjev, je priteklo v sklade, ki vlagajo v največje ameriške družbe. Optimistična pričakovanja glede umetne inteligence so ostala pomemben razlog za zanimanje, dodatno spodbudo pa so ponudili poslovni obeti proizvajalca pomnilniških čipov Micron Technology.
Toda sektorski skladi so hkrati zabeležili 4,1 milijarde dolarjev neto odlivov. Med najbolj izpostavljenimi so bili tehnološki in industrijski skladi.
Vlagatelji sicer ne zapuščajo množično tehnoloških delnic. Tokovi kažejo predvsem na večjo previdnost in koncentracijo naložb v največjih podjetjih, medtem ko je zanimanje za širši krog tehnoloških družb manj zanesljivo. Denar tako še vedno išče izpostavljenost umetni inteligenci, vendar postaja izbira podjetij izrazito selektivna.
Rast indeksov zakriva velike razlike med delnicami
Visoki donosi ameriških državnih obveznic so dodatno povečali pritisk na dražje ovrednotene delnice. Donosi 10- in 30-letnih ameriških obveznic so se med tednom povzpeli na najvišje ravni po letu 2002.
Če lahko vlagatelji z ameriškimi državnimi obveznicami ustvarijo donos okoli petih odstotkov, morajo delnice ponuditi precej prepričljivejše obete, da upravičijo večje tveganje. To posebej velja za družbe, katerih visoke vrednosti temeljijo na dobičkih, pričakovanih šele čez več let.
V obvezniške sklade je kljub nemirnemu trgu priteklo 6,45 milijarde dolarjev, od tega približno 4,3 milijarde v sklade ameriških državnih obveznic. Iz skladov denarnega trga pa so vlagatelji umaknili kar 41,36 milijarde dolarjev.
Fed, storitveni sektor in razpoloženje potrošnikov
Prihodnji teden bodo vlagatelji posebno pozornost namenili zapisniku septembrskega zasedanja ameriške centralne banke. Iskali bodo namige, kako resen je razkol med zagovorniki nadaljnjega zviševanja obrestnih mer in tistimi, ki bi zaradi ohlajanja trga dela raje počakali.
Objavljeni bodo tudi podatki o ameriškem storitvenem sektorju, novih zahtevkih za nadomestilo za brezposelnost in oktobrskem razpoloženju potrošnikov. Začetek sezone poslovnih rezultatov bo še razmeroma miren, med večjimi družbami pa bo rezultate predstavila Delta Air Lines.
Za Wall Street bo ključno vprašanje, ali se lahko rast razširi tudi zunaj peščice največjih tehnoloških podjetij. Petkova rast kaže, da zanimanje za delnice ostaja, denarni tokovi pa opozarjajo, da vlagatelji niso več pripravljeni kupovati celotnega tehnološkega sektorja brez izbire.
