Slovenija je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost za gradnjo in prenovo izobraževalnih objektov namenila 138,63 milijona evrov evropskih sredstev. Naložba zajema devet projektov, med katerimi sta finančno največja novi stavbi Medicinske in Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani.
Naložbe v javno izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo so namenjene zmanjševanju porabe energije in stroškov vzdrževanja ter zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Obenem naj bi spodbudile uporabo obnovljivih materialov in trajnostno načrtovanje stavb.
Po podatkih Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost so bili slovenski izobraževalni in raziskovalni objekti ob pripravi Načrta za okrevanje in odpornost energetsko razmeroma neučinkoviti. V povprečju so bili zgrajeni leta 1963. Analiza iz leta 2021 je pokazala, da bi lahko povečana in sistematična vlaganja pomembno prispevala k energetski prenovi ter trajnostnemu razvoju infrastrukture.
Za izvedbo reforme in naložb je pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino, ki pri projektih sodeluje z izobraževalnimi ustanovami.
Več kot polovica denarja za novi fakulteti
Za celotno naložbo je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost predvidenih 138,63 milijona evrov iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Od tega je 67,93 milijona evrov nepovratnih sredstev, 70,7 milijona evrov pa posojil. Gre za eno finančno najobsežnejših naložb slovenskega načrta.
Največji posamezni projekt je Kampus Vrazov trg Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, katerega skupna vrednost znaša 94,6 milijona evrov. Iz evropskega mehanizma je zanj predvidenih 52,65 milijona evrov.
Podoben evropski prispevek je predviden za novogradnjo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Projekt je ocenjen na 81,67 milijona evrov, iz mehanizma pa naj bi prejel 52,58 milijona evrov.
Med preostalimi projekti so:
- prenova objektov Srednje šole Jesenice, vredna 30,07 milijona evrov, pri kateri je EU prispevala 8,76 milijona evrov;
- novogradnja športne dvorane Srednje gozdarske, lesarske in zdravstvene šole Postojna z 2,5 milijona evrov evropskega prispevka;
- prizidek CIRIUS Kamnik z 2,79 milijona evrov evropskih sredstev;
- prenova in dozidava Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana s 3,18 milijona evrov;
- telovadnica Gimnazije Šiška z 2,02 milijona evrov;
- telovadnica Srednje medijske in grafične šole Ljubljana z 2,4 milijona evrov;
- rekonstrukcija in energetska prenova Srednje šole tehniških strok Šiška z 2,37 milijona evrov evropskih sredstev.
Zadnji zahtevek Bruslju do konca septembra
V okviru reforme sta bila sprejeta strategija in akcijski načrt za ozelenitev javne izobraževalne in raziskovalne infrastrukture do leta 2030. Mejnik reforme je bil vključen v drugi zahtevek za plačilo, ki ga je Evropska komisija izplačala decembra 2023.
Mejnika, povezana z izborom naložbenih projektov, sta bila vključena v tretji zahtevek, izplačan oktobra 2024. Končna cilja naložbe bosta vključena v sedmi in zadnji zahtevek za plačilo, ki ga mora Slovenija Evropski komisiji poslati najpozneje do 30. septembra 2026.
Z reformami in naložbami naj bi Slovenija zagotovila sodobnejše pogoje za izobraževanje in raziskovalno delo ter okrepila znanja in kompetence, potrebne za zeleni in digitalni prehod.
