V središču Zagreba bo danes protest zaradi približno 37.000 ton nezakonito odloženih odpadkov na območju nekdanjega industrijskega kompleksa PPK Velebit v Gospiću. Organizatorji zahtevajo takojšnjo sanacijo, razkritje rezultatov analiz tal in vode ter politično in kazensko odgovornost. Del odpadkov naj bi na Hrvaško prispel tudi iz Slovenije, v začasne zaščitne ukrepe pa je vključena hrvaška podružnica slovenskega Kostaka.
Protest z naslovom “Hodaj za Liku, hodaj za Hrvatsku” pripravlja državljanska pobuda Gospić je naš dom. Udeleženci se bodo ob 11. uri zbrali na Trgu kralja Tomislava pred zagrebško glavno železniško postajo, nato pa se bodo odpravili proti Trgu bana Josipa Jelačića, kjer je opoldne predviden osrednji del programa.
Organizatorji pričakujejo udeležence iz različnih delov Hrvaške. Samo iz Gospića in Otočca naj bi proti Zagrebu odpeljalo najmanj sedem polnih avtobusov. Protest je podprlo več kot 200 javnih osebnosti, društev, sindikatov in civilnih pobud.
“Pravica do zdravega okolja in zdravega življenja je temeljna človekova pravica, ne privilegij, za katerega se je treba boriti na protestih,” so pred shodom sporočili podporniki pobude.
Od plastike do medicinskih in elektronskih odpadkov
Na območju nekdanjega kmetijsko-industrijskega kompleksa PPK Velebit so bili več let odloženi oziroma zakopani plastični, medicinski, elektronski, električni in gradbeni odpadki. Del materiala ima po ugotovitvah hrvaških organov nevarne lastnosti.
Preiskava je pokazala tudi prisotnost težkih kovin in tako imenovanih večnih kemikalij PFAS. Predstavniki pobude opozarjajo na možnost širjenja onesnaženja po občutljivem kraškem podzemlju, medtem ko hrvaške oblasti zagotavljajo, da je voda iz javnega vodovoda še vedno varna za pitje.
Po poročanju Balkan Green Energy News naj bi bila večina spornega materiala na Hrvaško pripeljana iz Italije, manjši del pa tudi iz Slovenije. Nezakonita odlagališča so poleg Gospića odkrili še na območju Varaždina, Benkovca in Senja.
Hrvaška policija in urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala Uskok sta februarja lani ob podpori Europola prijela 13 osumljencev. Preiskovalci sumijo, da je organizirana skupina z nezakonitim uvozom, skladiščenjem in zakopavanjem odpadkov ustvarila več milijonov evrov koristi.
Kostak bo odpadke prekril, ne odstranil
Posebno pozornost je na Hrvaškem vzbudila odločitev, da bo približno 33.000 ton zakopanega materiala začasno prekrila hrvaška podružnica slovenskega podjetja Kostak. Vrednost posla znaša približno 268.740 evrov.
Družba bo na približno 20.000 kvadratnih metrih namestila vodotesno geomembrano, ki naj bi preprečila prodiranje padavinske vode skozi zakopani material. Ne gre za izkopavanje, obdelavo ali dokončno odstranitev odpadkov, temveč zgolj za začasni zaščitni ukrep.
Iz Kostaka so sporočili, da je bila družba izbrana v zakonitem postopku javnega naročanja in da izpolnjuje vse zahtevane strokovne ter tehnične pogoje. Poudarili so tudi, da je hrvaška družba samostojna pravna oseba, čeprav je lastniško povezana s slovenskim Kostakom.
Podjetje je obenem zavrnilo trditve, da je njegova slovenska matična družba nezakonito zakopavala več tisoč ton odpadkov. Po pojasnilih Kostaka je šlo v Sloveniji za nepravilno začasno skladiščenje komunalnih odpadkov, ki so jih pozneje na stroške družbe odstranili, lokacijo pa sanirali.
Sanacija bi lahko stala več deset milijonov evrov
Hrvaški sklad za varstvo okolja je izvajalca izbral tudi za odstranitev približno 650 ton odpadkov, shranjenih v velikih vrečah. Ločeno poteka pregled ponudb za odstranitev okoli 4.500 ton razsutega materiala ob silosih.
Najzahtevnejši del ostaja odstranitev približno 33.000 ton zakopanega materiala. Ker Hrvaška nima ustreznih zmogljivosti za obdelavo vseh vrst nevarnih odpadkov, bo treba del tovora predvidoma odpeljati v tujino. Ocene stroškov celotne sanacije se gibljejo od približno deset milijonov do več kot 100 milijonov evrov.
Hrvaški premier Andrej Plenković je pred protestom napovedal pospešitev postopkov in zagotovil, da bo država prevzela stroške sanacije. Pobuda Gospić je naš dom kljub temu vztraja pri današnjem shodu. Njeni predstavniki opozarjajo, da prebivalci že več let poslušajo napovedi in roke, medtem ko večina odpadkov še vedno ostaja zakopana.
