Zaradi dolgotrajnih postopkov mednarodne zaščite in prenatrpanosti azilnih domov je v torek potekal krizni sestanek predstavnikov več državnih institucij. Dogovorili so se, da bo v primerih, ko prosilci na odločitev čakajo več kot dve leti, vložena nadzorstvena pritožba. V enem od azilnih domov je pet oseb nastanjenih že več kot pet let.
Sestanka so se udeležili državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Franc Kangler, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Barbara Levstik Šega, direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Danijel Lorbek ter vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za migracije in upravne notranje zadeve Matej Torkar.
Osrednja tema so bili dolgotrajni postopki na področju mednarodne zaščite, ki vplivajo tudi na zasedenost nastanitvenih zmogljivosti. Posebno pozornost so namenili prosilcem, katerih postopki trajajo več kot dve leti.
Dogovorili so se, da bo urad za oskrbo in integracijo migrantov za vsakega prosilca, ki na zaključek postopka čaka več kot dve leti, vložil nadzorstveno pritožbo na upravno sodišče. S tem želijo pospešiti postopke in doseči učinkovitejše reševanje posameznih primerov.
Pet oseb v azilnem domu že več kot pet let
Na sestanku je bilo izpostavljeno, da je pet oseb v azilnem domu nastanjenih že več kot pet let. Razlogi naj bi bili povezani predvsem z dolgotrajnimi postopki pred slovenskimi sodišči in postopki, ki izhajajo iz pravil dublinske uredbe. Posamezniki lahko zato v nastanitvenih zmogljivostih ostanejo do pravnomočnega zaključka postopka.
Direktorat za migracije je letos obravnaval 1018 vlog in izdal 1126 odločb. Policija je medtem po navedbah ministrstva letos na Hrvaško vrnila 94 migrantov.
Udeleženci sestanka so se seznanili tudi s pripravo sprememb zakona o tujcih in zakonodaje, povezane z izvajanjem evropskega pakta o migracijah in azilu. Predvidene spremembe naj bi omogočile hitrejše in odločnejše postopke ter skrajšale čas odločanja.
“Naš cilj mora biti jasen – postopki morajo biti hitri, učinkoviti in zakoniti. Večletno čakanje na odločitev ni dobro ne za državo ne za posameznika. Današnji dogovor je konkreten korak k temu, da se najdaljši postopki začnejo reševati prednostno,” je dejal Kangler.
Slovenija se z vprašanjem migracijskih zmogljivosti ukvarja tudi ob povečanem pritisku na zunanje meje EU. Portal24 je v torek poročal, da migranti, ki so po množičnem prehodu ostali v Ceuti, zahtevajo azil in zavračajo vrnitev v Maroko.
