Združenje bank Slovenije podpira namen predloga zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, vendar meni, da ga je treba pred sprejetjem pomembno dopolniti. Med drugim opozarja na stroške infrastrukture, položaj neobank in možnost izmenjave podatkov, ki bi po njegovi oceni lahko pomenila popolno izgubo zasebnosti bančnih strank.
V združenju se strinjajo, da mora biti gotovina dostopna ljudem, ki jo želijo uporabljati. Hkrati opozarjajo, da ni smiselno vzpostavljati drage infrastrukture na območjih, kjer je povpraševanje po gotovinskih storitvah zelo majhno.
Najprej bi bilo treba ugotoviti, kje so dejanske vrzeli pri dostopu do gotovine, nato pa zanje poiskati ciljne rešitve. Med možnostmi omenjajo prerazporeditev obstoječih bankomatov, uvedbo alternativnih gotovinskih točk in omogočanje dviga gotovine na prodajnih mestih.
Dvig gotovine pri trgovcih bi bil lahko posebno uporaben v manjših krajih, kjer postavitev bankomata ali bančne poslovalnice zaradi majhnega števila uporabnikov ni ekonomsko upravičena.
Kdo bo plačal nedonosne bankomate?
Če mora biti gotovina zagotovljena tudi na območjih, kjer storitev ni ekonomsko vzdržna, bi bilo po mnenju združenja mogoče uporabiti javne razpise, subvencije, koncesije ali druge kompenzacijske modele.
Kot primer navajajo Avstrijo, kjer lahko postavitev bankomatov na nerentabilnih lokacijah financirajo občine in centralna banka.
Združenje opozarja tudi na neobanke, ki svojim strankam ponujajo plačilne storitve, vendar praviloma nimajo lastnih poslovalnic in bankomatov. Predlog zakona naj bi njihovim strankam omogočal uporabo infrastrukture drugih bank.
“To pomeni, da bi morali najti mehanizem, ki bi omogočil, da tudi ponudniki brez lastne infrastrukture sorazmerno prispevajo k stroškom infrastrukture, ki jo uporabljajo njegove stranke,” so opozorili.
Brezplačni paket bi zajemal širok nabor storitev
V združenju so kritični tudi do predvidenega brezplačnega paketa osnovnih plačilnih storitev. Poudarjajo, da osnovni plačilni račun že obstaja in omogoča dostopnejše bančne storitve, zlasti socialno ranljivim skupinam.
“Predlog ne govori več samo o brezplačnem dostopu do gotovine, temveč med drugim predvideva tudi brezplačno vodenje računa, kartico, spletno in mobilno bančništvo, nakazila ter druge storitve,” so navedli.
Zagotavljanje takšnega nabora storitev zahteva poslovalnice, bankomate, informacijsko tehnologijo, varnostne sisteme in izpolnjevanje zakonskih zahtev. Zato mora biti po njihovem mnenju jasno določeno, kdo bo storitve financiral in kako bo sistem dolgoročno zagotavljal njihovo kakovost ter varnost.
Banke bi morale slediti tudi transakcijam pri konkurenci
Najostrejše opozorilo združenja se nanaša na varovanje zasebnosti. Banke bi morale za izvajanje nekaterih določb vedeti, koliko brezplačnih gotovinskih storitev je posamezna stranka že opravila pri drugih bankah.
To bi po njihovih navedbah zahtevalo izmenjavo podatkov o uporabnikih in gotovinskih transakcijah oziroma poimensko spremljanje transakcij svojih strank in strank drugih bank.
Po oceni združenja ne gre le za tehnični zaplet, saj bi takšen sistem za bančne stranke lahko pomenil “popolno izgubo zasebnosti”.
“Predlog zakona v tem delu ne določa dovolj jasno, kako naj bi se izmenjava podatkov izvajala, kdo bi do njih lahko dostopal in kako bi bili podatki ustrezno varovani,” so poudarili.
Združenje bank je vlado, pristojno ministrstvo in Banko Slovenije pozvalo k nadaljnjemu dialogu. Končna ureditev bi morala po njegovem mnenju vsakomur omogočiti uporabo gotovine, obenem pa mora biti sistem “pravičen, izvedljiv in dolgoročno vzdržen”.
