Hitre oblike plačevanja, kot so kreditne kartice in storitve po načelu “kupi zdaj, plačaj pozneje”, sistematično spodbujajo nenačrtovano trošenje, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). Potrošnikom svetujejo, naj pri nebistvenih nakupih ne odločajo impulzivno, temveč dobro premislijo, ali izdelek res potrebujejo in ali si ga lahko privoščijo.
Kaj pomeni “kupi zdaj, plačaj pozneje”?
Kot pojasnjujejo v ZPS na spletnem portalu Vem več, gre pri storitvi “kupi zdaj, plačaj pozneje” za obliko financiranja, pri kateri potrošnik nakup opravi takoj, plačilo pa razdeli na več obrokov, najpogosteje od dveh do 12.
V slovenskih spletnih trgovinah je takšna možnost običajno prikazana kot “obročno plačilo” ali “plačaj v več obrokih”. Za razliko od klasičnega kredita odobritev poteka v nekaj minutah neposredno prek telefona ali računalnika, brez predhodnega postopka pri banki.
Po navedbah ZPS podobno delujejo tudi kreditne kartice. Potrošnik denar porabi takoj, dejanski odliv sredstev s transakcijskega računa pa nastopi šele ob koncu obračunskega obdobja.
Časovni zamik zmanjšuje občutek porabe
V ZPS poudarjajo, da med plačilom s kreditno kartico in dejanskim odlivom denarja obstajata dve razdalji – časovna in psihološka.
Kreditna kartica omogoča, da potrošnik porabi denar danes, nakup pa poravna šele konec meseca. Pri storitvah “kupi zdaj, plačaj pozneje” je mehanizem podoben, saj je nakup zaključen takoj, plačilo pa razdeljeno na več obrokov.
“Prav ta zamik je razlog, da pri kreditnih karticah in plačilih ‘kupi zdaj, plačaj pozneje’ ne čutimo vedno prave teže potrošnje,” opozarjajo v ZPS.
Raziskave kažejo na več impulzivnih nakupov
Po navedbah ZPS novi podatki kažejo, kako močno na nakupne navade vpliva razmah storitev odloženega plačevanja.
Nekatere mednarodne raziskave kažejo, da skoraj polovica uporabnikov priznava, da zaradi preprostega načina plačevanja opravi več impulzivnih nakupov. Podoben delež uporabnikov pravi, da zaradi takšnega načina plačevanja porabi več denarja, kot bi ga sicer.
Globalna mesečna poraba na uporabnika teh storitev se je v enem letu povečala za približno petino.
“Ta psihološka zanka zadeva vse ljudi, ne le tistih z nižjimi prihodki: nenačrtovane nakupe redno opravljajo tudi tisti, ki bi si jih drugače na videz lahko privoščili,” poudarjajo v ZPS.
Kaj najpogosteje sproži impulziven nakup?
Kot izpostavljajo v ZPS, impulzivni nakupi praviloma izvirajo iz nekaj jasnih sprožilcev. Med najpogostejšimi so dolgčas, stres in občutek, da si posameznik določen izdelek zasluži.
Po njihovem prepričanju je prepoznavanje teh sprožilcev že polovica rešitve, zato so pripravili štiri priporočila za bolj premišljeno nakupovanje.
Če gre za nebistven nakup, svetujejo, naj potrošnik odločitev prespi in se šele nato odloči, ali je izdelek res potreben in ali si ga lahko privošči.
Pred obiskom fizične ali spletne trgovine priporočajo pripravo seznama stvari, ki jih potrošnik dejansko potrebuje.
Priporočajo tudi, da posameznik oziroma družina v osebnem proračunu določi poseben znesek za nebistvene nakupe. Na ta način je verjetnost pretiranih impulzivnih nakupov bistveno manjša.
Pri financiranju primerjajte efektivno obrestno mero
Pri odločanju o financiranju ZPS potrošnikom svetuje, naj ne preverjajo zgolj obrestne mere, temveč predvsem efektivno obrestno mero (EOM).
Efektivna obrestna mera v eni številki združuje vse stroške financiranja in je po pojasnilih ZPS edino pravo merilo za primerjavo različnih ponudb.
Nasvete za bolj premišljeno nakupovanje je Zveza potrošnikov Slovenije objavila na svojem spletnem portalu Vem več, povzema STA.
