Vlada se je na današnji seji seznanila s podatki o izvrševanju konsolidirane bilance javnega financiranja in državnega proračuna za leto 2026. Predhodni podatki kažejo, da je državni proračun v prvih petih mesecih leta ustvaril približno 6,5 milijarde evrov prihodkov in 7,4 milijarde evrov odhodkov, proračunski primanjkljaj pa je dosegel 890 milijonov evrov oziroma 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda.
Prihodki državnega proračuna so bili v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 11,4 odstotka in so dosegli 41,5 odstotka načrtovanih letnih prihodkov. Odhodki so se povečali za 15,6 odstotka in dosegli 41,6 odstotka v sprejetem proračunu predvidene porabe.
Po podatkih Ministrstva za finance je bilo več sredstev kot lani namenjenih predvsem izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, socialnim transferjem, investicijam, subvencijam ter stroškom dela v javnem sektorju.
Minister za finance Andrej Šircelj je ob tem opozoril na, po njegovih besedah, “zelo zaskrbljujočo rast proračunskih odhodkov”, ki jo pripisuje ukrepom prejšnje vlade. Kot je poudaril, se “še nikoli do sedaj rast odhodkov v zadnjem letu mandata ni tako drastično zvišala, kot tokrat”.
Prihodki javnih blagajn presegli 10 milijard evrov
Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki zajema državni proračun, občinske proračune, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je v prvih štirih mesecih leta zabeležila 10,3 milijarde evrov prihodkov. To predstavlja povečanje za 1,05 milijarde evrov oziroma 11,4 odstotka glede na enako obdobje lani.
Največji delež rasti so prispevali davčni prihodki, ki so se povečali za 873 milijonov evrov oziroma 10,2 odstotka. Na drugi strani so skupni odhodki vseh štirih blagajn znašali 10,7 milijarde evrov, kar je 1,15 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot v prvih štirih mesecih leta 2025.
Največje povečanje porabe pri financah, šolstvu, sociali in infrastrukturi
Po ministrstvih je nominalno največjo rast izdatkov zabeležilo Ministrstvo za finance, kjer so se odhodki povečali za 424,5 milijona evrov oziroma 23 odstotkov. Več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev je bilo namenjenih izločanju na sklad za Načrt za okrevanje in odpornost, povečala pa so se tudi plačila v proračun Evropske unije, izdatki za obresti ter transferi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za 112,7 milijona evrov oziroma 12,5 odstotka so se povečali odhodki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, predvsem zaradi višjih financiranj osnovnih in srednjih šol. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je porabilo 108 milijonov evrov več kot leto prej, največ za osebno asistenco, denarna nadomestila za brezposelne ter družinske prejemke in starševska nadomestila.
Občutno rast beleži tudi Ministrstvo za infrastrukturo, kjer so se odhodki povečali za 68,2 milijona evrov oziroma 41,1 odstotka. K temu so največ prispevale investicije v razvoj železniškega omrežja, projekte vseevropskega prometnega omrežja ter sredstva za vzdrževanje cest in železniške infrastrukture.
Na Ministrstvu za obrambo so se odhodki povečali za 69,1 milijona evrov oziroma 14,5 odstotka, predvsem zaradi upravljanja kadrov Slovenske vojske, pravic po vojni zakonodaji ter vlaganj v infrastrukturo in opremljenost.
Več vlaganj v zdravstvo, kohezijo in digitalizacijo
Ministrstvo za zdravje je v prvih petih mesecih leta porabilo 64,3 milijona evrov več kot v enakem obdobju lani, kar pomeni 37,5-odstotno rast. Največ dodatnih sredstev je bilo namenjenih investicijam v javne zdravstvene zavode, pripravništvom in specializacijam zdravstvenih delavcev ter projektom digitalne preobrazbe zdravstva.
Najhitrejšo relativno rast je zabeležilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, kjer so se odhodki povečali za 54,5 odstotka, predvsem zaradi izvajanja evropske kohezijske politike in projektov iz Sklada za pravični prehod za SAŠA regijo. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je porabo povečalo za 37,5 odstotka, največ zaradi projektov digitalizacije malih in srednjih podjetij.
Povečanje izdatkov so zabeležila tudi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, predvsem za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Ministrstvo za naravne vire in prostor zaradi upravljanja z vodami in odprave posledic naravnih nesreč ter Ministrstvo za digitalno preobrazbo zaradi vlaganj v centralno informacijsko infrastrukturo.
Višje odhodke so imeli še resorji za visoko šolstvo, kulturo, javno upravo, notranje zadeve ter okolje, podnebje in energijo, medtem ko so bili v primerjavi z lanskim letom nižji le pri Ministrstvu za pravosodje, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za solidarno prihodnost.
