Ko se dnevi skrajšajo in noči ohladijo, se smrdljivci začnejo zbirati na toplih fasadah, okenskih okvirjih in balkonih. Skozi odprto okno ali komaj opazno režo se nato preselijo v notranjost, kjer iščejo zaščiten prostor za prezimovanje. Največja napaka je, da jih zmečkamo ali brez premisleka posesamo, saj lahko njihov obrambni vonj v prostoru ostane še dolgo.
Med pogostimi jesenskimi obiskovalkami stavb je marmorirana smrdljivka oziroma Halyomorpha halys. Gre za tujerodno rastlinsko stenico, ki je bila v Sloveniji prvič potrjena leta 2017, zdaj pa je razširjena v več delih države. Na vrtovih in v sadovnjakih lahko poškoduje sadje, zelenjavo in druge rastline, v hišo pa ne prihaja zaradi hrane.
Kot pojasnjujejo na slovenskem portalu Integrirano varstvo rastlin, se odrasle stenice ob krajšanju dneva množično zbirajo ob stavbah, kjer iščejo prostor za prezimovanje. Privlačijo jih predvsem osončene fasade, zaščitene špranje, podstrešja, prostori ob roletah in drugi suhi kotički.
Smrdljivca ne zmečkajte
Značilen neprijeten vonj je obrambni mehanizem. Žuželka ga lahko sprosti, ko se počuti ogroženo, še izrazitejši pa je, če jo zmečkamo.
Če je v prostoru samo en smrdljivec, ga je najlažje pokriti s kozarcem, pod rob previdno potisniti trši papir in ga odnesti iz hiše. Ker se lahko ob odprtem oknu hitro vrne, ga ne izpustimo tik ob fasadi ali vhodnih vratih.
Druga možnost je, da ga stresemo v posodo z vodo, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta. Detergent zmanjša površinsko napetost vode, zato žuželka težje ostane na gladini.
Papirnata brisača in hiter pritisk sta sicer najpreprostejša rešitev, vendar tudi najzanesljivejši način, da v prostoru ostane značilen vonj.
Sesalnik pomaga, vendar lahko začne smrdeti
Pri večjem številu žuželk se sesalnik zdi očitna rešitev. Ameriška Agencija za varstvo okolja potrjuje, da lahko žive in mrtve smrdljivce odstranimo s sesalnikom, vendar opozarja, da se lahko neprijeten vonj zadrži v vrečki in samem aparatu.
Če uporabljamo sesalnik z vrečko, jo po končanem sesanju čim prej odstranimo in odnesemo iz stanovanja. Pri sesalniku brez vrečke zbiralnik izpraznimo na prostem ter ga operemo po navodilih proizvajalca. Ob množičnem pojavljanju nekateri uporabljajo starejši sesalnik, namenjen samo odstranjevanju žuželk.
Posameznih smrdljivcev zato ni smiselno loviti z velikim hišnim sesalnikom. Kozarec in list papirja sta običajno hitrejša ter precej manj neprijetna rešitev.
Najpomembneje je zapreti pot v notranjost
Odstranjevanje posameznih žuželk bo pomagalo le začasno, če ostanejo odprte poti, po katerih vstopajo. Pregledati je treba predvsem:
- mreže na oknih in vratih,
- tesnila okoli okenskih okvirjev,
- špranje pod vhodnimi in balkonskimi vrati,
- odprtine ob ceveh in kablih,
- omarice za rolete,
- prezračevalne odprtine in stike ob napušču.
Manjše razpoke lahko zapremo z ustrezno tesnilno maso, pod vrata pa namestimo nepoškodovano tesnilo. Prezračevalnih odprtin ne zapiramo, lahko pa jih zaščitimo z dovolj gosto mrežico, ki ne ovira pretoka zraka.
Podoben pristop smo priporočili že v prispevku o tem, zakaj se jeseni v domovih pojavlja več pajkov. Če ostanejo odprte špranje ob oknih, vratih in ceveh, bodo skozenj prihajale različne žuželke, ne glede na to, koliko posameznih primerkov odstranimo.
Škropljenje stanovanja običajno ne reši težave
Smrdljivci se v notranjosti lahko skrijejo za omare, v reže, podstrešne prostore in votle dele sten. Naključno škropljenje stanovanja zato praviloma ne doseže vseh skrivališč, hkrati pa ne zapre poti, po katerih prihajajo novi osebki.
V hiši ne objedajo pohištva, lesa ali oblačil, prav tako se v bivalnih prostorih praviloma ne razmnožujejo. Če jih sredi zime opazimo ob oknu, jih je verjetno prebudila toplota v prostoru.
Najučinkovitejša zaščita je zato mehanska: pregled fasade, popravljene mreže, dobra tesnila in zaprte razpoke. Smrdljivce, ki so že vstopili, odstranimo brez stiskanja – najbolje s kozarcem ali previdnim pometanjem v posodo.
