Digitalizacija vse močneje spreminja slovenski turizem. Nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje so lani samo prek platform Airbnb, Booking in Expedia prejeli več kot 523.000 rezervacij, na njihovi podlagi pa ustvarili 4,5 milijona turističnih prenočitev. Število rezervacij se je v enem letu povečalo za 16 odstotkov, število prenočitev pa za 14 odstotkov.
Ob današnjem svetovnem dnevu turizma je Statistični urad RS predstavil podatke o spletni prisotnosti gostinskih podjetij, spletnih rezervacijah, podatkovni analitiki in uporabi umetne inteligence. Letošnji svetovni dan poteka pod geslom Digitalna agenda in umetna inteligenca za preoblikovanje turizma.
Na Sursu so poudarili, da sodobna tehnologija ne spreminja le načina, kako ljudje iščejo nastanitev in načrtujejo potovanja. Vse pomembnejša postaja tudi pri upravljanju turističnih destinacij, spremljanju turističnih tokov in prilagajanju ponudbe potrebam gostov.
Skoraj vsa podjetja prisotna na družbenih omrežjih
Spletno stran je imelo lani 88 odstotkov podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi in samozaposlenimi na področju gostinstva, večjezično spletno stran pa 56 odstotkov. Še nekoliko več, 93 odstotkov podjetij, je imelo svoj profil na družbenih medijih.
Kar 91 odstotkov podjetij z lastnim profilom na družbenih omrežjih ga je uporabljalo za razvoj celostne podobe podjetja oziroma za trženje izdelkov in storitev, so navedli statistiki. Manj razširjena je bila uporaba spletnih strani za iskanje novih zaposlenih. Objavo prostih delovnih mest ali elektronsko oddajo prijave je omogočalo 19 odstotkov podjetij.
Možnost spletne rezervacije ali naročila je ponujalo 43 odstotkov podjetij. Med nastanitvenimi podjetji je bil ta delež precej višji in je dosegel 80 odstotkov, med podjetji, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijač, pa je znašal 27 odstotkov.
Več denarja prek posredniških platform kot prek lastnih strani
Spletna prodaja je za nastanitvena podjetja postala pomemben vir prihodkov. Leta 2024 je na ta način prihodek ustvarilo 88 odstotkov podjetij v nastanitveni dejavnosti. Rezervacije prek lastne spletne strani je prejemalo 80 odstotkov podjetij, prek spletnih rezervacijskih platform pa 70 odstotkov.
Podjetja so s spletno prodajo ustvarila približno 180 milijonov evrov oziroma 23 odstotkov vseh prihodkov brez DDV. Devet odstotkov prihodkov so jim prinesle rezervacije prek lastnih spletnih strani, 14 odstotkov pa posredniške rezervacijske platform.
Spletna prodaja je prisotna tudi pri ponudnikih hrane in pijače. Z njo je prihodek ustvarilo 43 odstotkov podjetij v tej dejavnosti. Skupaj so tako ustvarila približno 70 milijonov evrov oziroma sedem odstotkov prihodkov brez DDV. Največ spletnega prihodka so jim prinesle posredniške platform, med katerimi je Surs kot primer navedel Wolt.
Umetno inteligenco uporablja 13 odstotkov podjetij
Uporaba umetne inteligence v slovenskem gostinstvu je za zdaj precej manj razširjena od uporabe spletnih strani in družbenih omrežij. Leta 2025 je tehnologije umetne inteligence uporabljalo 13 odstotkov gostinskih podjetij – 19 odstotkov podjetij v nastanitveni dejavnosti in deset odstotkov podjetij, ki strežejo jedi in pijače.
V nastanitveni dejavnosti so umetno inteligenco najpogosteje uporabljali za zaščito in varno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tak namen je navedlo 63 odstotkov podjetij, ki so že uporabljala umetno inteligenco. Štirideset odstotkov jih je z njeno pomočjo urejalo poslovno administracijo ali upravljalo podjetje, 14 odstotkov pa jo je uporabljalo pri trženju ali prodaji.
Med nastanitvenimi podjetji, ki umetne inteligence še niso uporabljala, jih je 15 odstotkov že razmišljalo o njeni uvedbi. Pri ponudnikih hrane in pijače je bil takšnih le dva odstotka. Kot glavno oviro za širšo uporabo novih tehnologij so podjetja izpostavila pomanjkanje ustreznega strokovnega znanja in kadra.
Podatkovno analitiko uporablja skoraj polovica nastanitvenih podjetij
Razlike med posameznimi deli gostinstva so opazne tudi pri podatkovni analitiki. V nastanitveni dejavnosti jo je izvajalo 48 odstotkov podjetij, pri strežbi jedi in pijač pa samo sedem odstotkov.
Podjetja so najpogosteje analizirala podatke o prodaji in plačilih. Spremljala so tudi podatke o gostih oziroma strankah, med drugim njihove nakupe, lokacijo, želje, ocene in spletna iskanja. Takšne informacije jim omogočajo hitrejše zaznavanje sprememb v povpraševanju ter pravočasno prilagajanje ponudbe in zmogljivosti, so pojasnili na Sursu.
Med nastanitvenimi podjetji, ki podatkovne analitike niso izvajala, so tri četrtine opozorile na pomanjkanje strokovnega znanja ter težave z razpoložljivostjo ali kakovostjo podatkov. Pri podjetjih za strežbo jedi in pijač jih je 66 odstotkov menilo, da podatkovna analitika zanje ni pomembna, 60 odstotkov pa jih je prav tako navedlo pomanjkanje znanja.
S tehnologijami umetne inteligence je bilo sicer seznanjenih približno dve tretjini prebivalcev Slovenije. Orodja generativne umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot in Gemini, je v prvem četrtletju lanskega leta uporabljalo 38 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Med tistimi, ki jih niso uporabljali, jih je večina pojasnila, da jih niso potrebovali, devet odstotkov pa jih ni vedelo, kako jih uporabljati.
