Vonj po pečenem kostanju je eden prvih znakov prave jeseni. Čeprav ga običajno uvrščamo med oreške, je njegova hranilna sestava precej drugačna: vsebuje veliko več škroba in občutno manj maščob. Je nasiten in hranljiv, vendar tudi energijsko bogatejši, kot bi lahko sklepali po njegovi velikosti.
Kostanj je predvsem vir ogljikovih hidratov. Po sestavi je zato bližje krompirju in žitom kot orehom, mandljem ali lešnikom. Prav škrob mu daje značilno moknato teksturo in poskrbi, da nas razmeroma hitro nasiti.
Koliko kalorij ima pečeni kostanj?
Sto gramov pečenega evropskega kostanja vsebuje približno 245 kilokalorij, 53 gramov ogljikovih hidratov, nekaj več kot pet gramov prehranskih vlaknin, dobre tri grame beljakovin in le okoli dva grama maščob. Natančna hranilna vrednost je sicer odvisna od sorte, zrelosti in načina priprave.
Običajna manjša porcija, težka okoli 50 gramov, tako pomeni približno 120 kilokalorij. Težava nastane predvsem takrat, ko kostanj med prijetnim druženjem jemo skoraj neopazno in se manjša porcija hitro spremeni v velik zavitek.
Kljub temu ima kostanj v primerjavi z večino drugih oreškov zelo malo maščob. Mandlji, orehi in lešniki so praviloma precej bolj kalorični, saj velik del njihove energije izvira iz maščob.
Vlaknine, kalij in vitamini skupine B
Kostanj vsebuje prehranske vlaknine, ki prispevajo k normalnemu delovanju prebave in podaljšujejo občutek sitosti. Med minerali izstopajo predvsem kalij, baker in mangan, vsebuje pa tudi folat, vitamin B6 in tiamin.
Svež kostanj je tudi eden redkih oreškov, ki vsebuje opaznejšo količino vitamina C. Del tega vitamina se med pečenjem zaradi visoke temperature izgubi, vendar ga nekaj v pečenem kostanju še vedno ostane. Nacionalni portal Prehrana.si med pomembnejšimi hranili v kostanju izpostavlja tudi prehranske vlaknine, folat in antioksidante.
Zdrav prigrizek, vendar ne neomejena količina
Pečeni kostanj brez dodatkov je lahko dobra izbira za jesensko malico. Ker je nasiten in naravno nekoliko sladek, lahko nadomesti sladice, pecivo ali slane prigrizke. Ne vsebuje glutena, zato je primeren tudi za ljudi s celiakijo, če pri pripravi ni prišel v stik z živili, ki ga vsebujejo.
Vseeno ga ni smiselno jesti brez omejitev. Zaradi visoke vsebnosti škroba ga lahko obravnavamo kot del obroka oziroma kot samostojno malico, ne zgolj kot nekaj drobnega “za povrh”. Na količino naj bodo posebej pozorni ljudje, ki morajo uravnavati vnos ogljikovih hidratov ali krvni sladkor.
Najbolj preprosta izbira ostaja kostanj, pečen brez olja, sladkorja in drugih dodatkov. Zmerna porcija toplega pečenega kostanja je tako hranljiv in nasiten jesenski prigrizek – vendar nikakor ni brez kalorij.
