“Danes ne bi šel.” Ta stavek še ne pomeni, da je otrok izbral napačen šport ali da mora takoj odnehati. Lahko je utrujen, slabe volje, je imel naporen dan v šoli ali se mu preprosto ne ljubi. Če pa se odpor ponavlja, je dobro ugotoviti, ali gre za trenutni izgovor ali za sporočilo, da nekaj ni v redu.
Starši se v takem trenutku hitro znajdejo med dvema skrajnostma: otroka siliti, naj vztraja za vsako ceno, ali pa mu ob prvem odporu dovoliti, da vse opusti. Najboljša rešitev je navadno nekje vmes.
Vztrajnost je pomembna življenjska veščina. Toda tudi otrok, ki zna povedati, da mu nekaj ne ustreza, se uči pomembne stvari o sebi.
Najprej vprašajte, kaj se je spremenilo
Namesto “Saj si sam hotel hoditi” poskusite z mirnejšim pogovorom. Je trening zanj pretežak? Ga moti trenerjev način? Se ne znajde v skupini? Mu je neprijetno, ker ima občutek, da je slabši od drugih? Ali mu po šoli preprosto ostane premalo energije?
Če otrok po treningu navadno pride domov dobre volje, a se mu ob deževnem torku ne ljubi nikamor, je pogosto dovolj, da ga spodbudite k odhodu. Če pa že več tednov izgublja veselje, je pred treningi slabe volje, joka ali se vanj sili z veliko stisko, je to znak za resnejši pogovor.
Pomembno je tudi, ali si otrok želi premora, druge dejavnosti ali pa nima več prostora za nič. Včasih ni težava v športu, ampak v tem, da se je septembra nabralo preveč šole, krožkov in obveznosti. O tem smo pisali v prispevku Koliko dejavnosti je za otroka preveč.
Dogovorite se za pošten preizkus
Če je otrok dejavnost izbral pred kratkim, je smiselno dogovoriti obdobje, v katerem jo bo še redno obiskoval – na primer do konca meseca ali prvega sklopa treningov. Tako ne odneha ob prvi težavi, hkrati pa ve, da njegov glas šteje.
Dobro je, da se starši ne odločajo samo na podlagi plačane članarine ali lastnih želja. Morda so bili sami navdušeni nad športom, ki otroka v resnici ne pritegne. Otroku ni treba nadaljevati nečesa samo zato, ker mu gre dobro.
Če pa omeni poniževanje, zbadanje, strah pred trenerjem ali vrstniki, je treba ukrepati takoj in se pogovoriti s klubom. Takšna stiska ni del zdrave vztrajnosti.
Šport naj bo za otroka prostor gibanja, prijateljstva in postopnega napredka – ne še ena obveznost, ob kateri vsak teden izgublja voljo.
