Slovenski češnjevi paradižniki so bili na ocenjevanju Zveze potrošnikov Slovenije v povprečju okusnejši in bolj všečni od uvoženih. Prednost domačih pridelkov pa spremlja občutno višja cena: kilogram slovenskega paradižnika je v povprečju stal 10,70 evra, uvoženega pa 6,25 evra.
Zveza potrošnikov Slovenije je v raziskavo vključila 70 ljubiteljev češnjevega paradižnika, ki so poskusili in ocenili devet vzorcev domačega in uvoženega paradižnika. Vzorce je ločeno preveril tudi strokovno usposobljen osemčlanski senzorični panel.
Udeleženci so ocenjevali okus, teksturo, videz in skupno všečnost izdelkov. Slovenski vzorci so v povprečju na vseh področjih dosegli boljše rezultate od uvoženih.
Med domačimi paradižniki sta se najbolje odrezali znamki Lušt in Rajska, med uvoženimi pa francoski Les Paysans de Rougeline.
Poreklo pomembno tudi pri isti znamki
Pri ZPS so posebej izpostavili razlike med paradižniki iste znamke, ki so bili pridelani v različnih državah. Rajska, pridelana na Hrvaškem, je prejela precej slabšo oceno kot paradižnik iste znamke, pridelan v Sloveniji.
“To poudarja pomembnost porekla tudi znotraj iste blagovne znamke,” so navedli pri potrošniški organizaciji.
Na skupno všečnost so najbolj pozitivno vplivali izrazita rdeča barva, obstojna sadna aroma, značilen vonj po paradižniku, sočnost in izrazitejši okus. Udeležence so najbolj motile površinske nepravilnosti, med njimi poškodbe, lise in razbarvanost plodov.
Boljši okus ne odtehta celotne razlike v ceni
Čeprav so bili domači vzorci ocenjeni bolje, potrošniki menijo, da njihova višja cena ni povsem upravičena. Za uvoženi paradižnik so bili pripravljeni plačati približno toliko, kolikor je dejansko stal, slovenski pa se jim je v povprečju zdel okoli 25 odstotkov predrag.
Matjaž Pirc iz ZPS je ob predstavitvi rezultatov opozoril, da se pri razpravah o kakovosti hrane pogosto nekoliko pozabi na všečnost, čeprav je ta poleg cene eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev za nakup.
“Ko jih povežemo še s podatki o ceni, senzoričnih lastnostih in varnosti, potrošnikom olajšamo izbiro, hkrati pa ponudnikom jasno pokažemo, katere lastnosti izdelkov potrošniki cenijo in kje je še prostor za izboljšave,” je pojasnil Pirc.
Pri slovenskem paradižniku je največ prostora za izboljšanje predvsem pri razmerju med kakovostjo, ki jo zaznajo potrošniki, in prodajno ceno. Domači vzorci so torej prepričali z okusom, vendar marsikaterega kupca odvrnejo, ko pride do blagajne.
