Ledenik Qaanaaq na severozahodu Grenlandije je med letoma 2012 in 2025 izgubila toliko ledu, kolikor bi ga ob enakomerni razporeditvi po njeni površini predstavljala približno osem metrov globoka plast vode. Terenske meritve kažejo, da se je v tem času površje osrednjega ledenika znižalo za povprečno 8,7 metra.
Raziskovalci so spremembe spremljali na ledeni kapi Qaanaaq, ki obsega približno 258 kvadratnih kilometrov. Gre za redko dolgo terensko serijo meritev iz severozahodnega dela Grenlandije, kjer so podatki o izgubljanju ledu precej redkejši kot na bolje raziskanih območjih otoka.
Ekipa je med letoma 2012 in 2025 na šestih točkah vzdolž ledenika merila, koliko aluminijastih količkov je ostalo nad ledeno površino. Daljši izpostavljeni del količka pomeni, da se je led stanjšal. Meritve so dopolnili s sledenjem hitrosti premikanja ledu, podatki o nadmorski višini na 280 lokacijah ter vremenskimi in snežnimi opazovanji.
Toplejša poletja niso edini razlog
Na nižjih delih ledenika je bilo taljenje hitrejše kot višje, izguba ledu pa se je v poznejših letih opazovalnega obdobja pospešila. K temu so prispevala toplejša poletja, vendar raziskovalci ugotavljajo, da samo taljenje na površju in manj snega ne pojasnita celotnega pospeška.
Pomemben del zgodbe je tudi gibanje samega ledu. Na območju taljenja se je hitrost vodoravnega premikanja ledenika zmanjšala za od 8 do 64 odstotkov. Zaradi tega se z višjih delov proti nižjim ni dotekalo dovolj ledu, da bi nadomestil izgube na robu ledenika.
Približno polovico povečanja izgube ledu v spodnjem delu ledenika zato raziskovalci povezujejo prav s spremembo njegovega pretoka, ne le z višjimi temperaturami.
Majhen del grenlandskega ledu, velik delež izgub
Ledeniki in manjše ledene kape pokrivajo le približno štiri odstotke z ledom prekrite površine Grenlandije, vendar so med letoma 2018 in 2021 prispevali okoli 14 odstotkov vseh izgub grenlandskega ledu. Zato so dolgotrajne meritve na takšnih območjih pomembne za razumevanje širšega dogajanja na otoku.
V študiji v reviji Journal of Glaciology so Takuro Imazu, Shin Sugiyama in sodelavci izračunali, da je skupna izguba ledene kape Qaanaaq v 13 letih znašala 8,01 metra vodnega ekvivalenta, z negotovostjo 0,22 metra.
Raziskovalci opozarjajo, da je za natančnejše napovedi prihodnjih sprememb nujno spremljati tako temperature in snežne padavine kot tudi hitrost premikanja ledu.
