Krtova posebnost niso le široke prednje noge in velike kopalne dlani. Nova anatomska raziskava kaže, da se je pri teh podzemnih sesalcih spremenila tudi pot sil skozi ramenski obroč: medtem ko pri večini sesalcev večino bremena prevzame lopatica, ima pri krtih izrazitejšo nosilno vlogo ključnica.
Raziskovalec Daichi Nakai z Univerze v Tsukubi je primerjal notranjo zgradbo ključnice in lopatice pri treh vrstah krtov ter pri azijski hišni rovki, njihovi sorodnici, ki hodi z nogami pod telesom. Pri krtih so pregledali 20 primerkov dveh vrst rodu Mogera in polvodnega oziroma deloma podzemnega Urotrichus talpoides, pri rovkah pa pet primerkov.
Razlike niso iskali le v zunanji obliki kosti. Izdelali so tanke prereze kosti, z mikroskopijo spremljali usmerjenost kolagenskih vlaken in izračunali relativno robustnost kostne skorje. Kost namreč ohranja sled ponavljajočih se mehanskih obremenitev: njena notranja zgradba lahko pove, kateri deli telesa so pri gibanju in kopanju prenašali več sil.
Ključnica kot opora pod zemljo
Pri rovkah je bila močnejša notranja zgradba značilna predvsem za lopatico. To je skladno z običajno držo sesalcev, pri kateri prednje noge stojijo pod telesom, lopatica pa prenaša obremenitve med trupom in nogo.
Pri krtih je bil vzorec obrnjen. Ključnica je bila glede na primerjalne kazalnike izraziteje okrepljena od lopatice. Avtor raziskave to povezuje z njihovo zelo razmaknjeno držo prednjih nog in načinom kopanja, pri katerem krt zemljo potiska bočno stran od telesa. Ključnica naj bi tako postala pomembnejši člen pri prenosu sil med prednjo nogo in trupom.
Obe kosti sta pri krtih sicer robustnejši kot pri rovkah, kar je razumljivo glede na velike obremenitve pri kopanju. Toda razmerje med njima kaže, da ramenski obroč ni enoten mehanski sistem: posamezne kosti prevzamejo različne naloge.
Ne le kopanje, tudi drža
Raziskava ne trdi, da je za razliko odgovorno izključno kopanje. Na kost vplivajo tako podzemni način življenja kot drža nog pri hoji, mišična aktivnost in sile, ki nastajajo ob stiku s tlemi. Pri vrsti Urotrichus talpoides, ki več časa kot pravi krti preživi tudi na površju, so našli vmesni vzorec med rovkami in izrazito podzemnimi krtmi.
Vzorec je bil majhen, saj izdelava kostnih prerezov zahteva odvzem in razrez kosti, avtor pa opozarja tudi na razlike v hrambi primerkov. Kljub temu so ključne statistične razlike ostale vidne tudi po preverjanju izstopajočih primerov.
Ugotovitev je zanimiva tudi širše. Analiza notranje zgradbe kosti bi lahko pomagala razumeti delovanje ramenskega obroča pri izumrlih živalih, pri katerih zunanja oblika kosti sama ne razkrije, kako so se sile v telesu dejansko prenašale.
Podrobnosti so objavljene v izvirni znanstveni raziskavi v reviji Journal of Anatomy.
