Ko nastopijo sončni dnevi, številni brez razmisleka pospravijo stekleničke z vitaminom D in drugimi prehranskimi dopolnili. Logika se zdi preprosta – več sonca pomeni dovolj vitamina D, sveže sadje in zelenjava pa poskrbita za vse drugo.
Poletje je res letni čas, ko telo lažje tvori vitamin D, hkrati pa se zaradi vročine, potenja in večje telesne aktivnosti spremenijo tudi njegove potrebe po nekaterih drugih hranilih. To še ne pomeni, da bi morali poseči po peščici prehranskih dopolnil. Prav nasprotno – strokovnjaki opozarjajo, da so mnoga med njimi za zdrave ljudi nepotrebna, v nekaterih primerih pa lahko celo škodujejo.
Katera prehranska dopolnila imajo poleti smisel, katera so največkrat le dobro zapakirana marketinška zgodba in zakaj je v večini primerov najboljša izbira še vedno kakovostna prehrana?
Sonce ni vedno dovolj za vitamin D
Vitamin D velja za eno najpogostejših prehranskih pomanjkljivosti, zato se marsikdo sprašuje, ali ga je treba jemati tudi poleti.
Odgovor ni enoznačen.
Če vsak dan nekaj časa preživite na soncu, lahko vaše telo proizvede dovolj vitamina D. Težava je, da sodoben življenjski slog temu pogosto ni naklonjen. Večina ljudi dela v zaprtih prostorih, na prostem preživi le krajši del dneva, ob tem pa zaradi zaščite pred ultravijoličnimi žarki uporablja kreme z visokim zaščitnim faktorjem.
Prav zato zdravniki tudi poleti pri številnih ljudeh odkrijejo prenizke vrednosti vitamina D.
Ta vitamin ima pomembno vlogo pri zdravju kosti, delovanju mišic, imunskem sistemu in splošnem počutju. Njegovo pomanjkanje se lahko kaže z utrujenostjo, zmanjšano mišično močjo ali pogostejšimi okužbami.
Namesto ugibanja strokovnjaki priporočajo preprost pristop – krvno preiskavo. Ta pokaže, ali vitamina D res primanjkuje in ali ga je smiselno dodajati.
Vročina iz telesa odnaša več kot le vodo
Poleti večina ljudi razmišlja predvsem o hidraciji, precej manj pa o mineralih, ki jih telo izgublja skupaj z znojem.
Med njimi so predvsem magnezij, kalij, natrij in kalcij.
Če veliko telovadite, delate na prostem ali vas vročina močno izčrpava, lahko izguba elektrolitov povzroči mišične krče, glavobole, utrujenost, slabšo koncentracijo in občutek izčrpanosti.
Posebno mesto ima magnezij, ki sodeluje pri več sto procesih v telesu. Pomaga pri delovanju mišic in živčnega sistema, vpliva na kakovost spanca ter sodeluje pri nastajanju energije.
Dobra novica je, da ga je mogoče dobiti tudi s prehrano. Med najboljšimi viri so oreški, bučna semena, listnata zelenjava, stročnice in avokado.
Če zdravnik presodi, da ga primanjkuje, so med bolje izkoristljivimi oblikami prehranskih dopolnil magnezijev glicinat in magnezijev malat.
Omega-3 ostajajo med redkimi prehranskimi dopolnili z dobrimi dokazi
Ko govorimo o prehranskih dopolnilih, ki imajo za seboj največ znanstvenih dokazov, so omega-3 maščobne kisline skoraj vedno pri vrhu seznama.
Prispevajo k zdravju srca in ožilja, podpirajo delovanje možganov ter pomagajo uravnavati vnetne procese v telesu.
Koristne so predvsem za ljudi, ki redko jedo mastne ribe, kot so losos, sardine ali skuša.
Če so takšna živila na jedilniku le občasno, se je o morebitnem dodajanju omega-3 smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Za katera dopolnila pogosto po nepotrebnem zapravljamo denar?
Poleti marsikdo še naprej jemlje velike odmerke vitamina C, čeprav je prav v tem letnem času prehrana običajno najbogatejša s svežim sadjem in zelenjavo.
Jagodičevje, paprika, ribez, citrusi in številna druga živila vsebujejo dovolj vitamina C, da pri večini zdravih ljudi zadostijo dnevnim potrebam.
Presežek telo večinoma izloči z urinom, zelo visoki odmerki pa lahko pri nekaterih povzročijo prebavne težave ali povečajo tveganje za nastanek ledvičnih kamnov.
Podobno velja za multivitaminske pripravke. Čeprav ustvarjajo občutek, da z eno kapsulo pokrijejo vse potrebe organizma, raziskave njihovih koristi pri zdravih ljudeh večinoma niso pokazale pomembnih učinkov.
Še več – nekateri vitamini, predvsem tisti, ki so topni v maščobah, se lahko v telesu kopičijo. Dolgotrajno jemanje brez prave potrebe zato ni vedno dobra izbira.
Kolagen ni čudež za mladostno kožo
Med najbolj prodajanimi prehranskimi dopolnili so tudi pripravki s kolagenom, ki obljubljajo bolj napeto kožo, manj gub in bolj mladosten videz.
Čeprav nekatere raziskave kažejo določene koristi, strokovnjaki opozarjajo, da je zgodba precej bolj zapletena, kot jo predstavljajo oglasi.
Kolagen se med prebavo razgradi na aminokisline, telo pa jih nato uporabi tam, kjer jih najbolj potrebuje. To ne pomeni nujno, da bodo končale prav v koži.
Za ohranjanje naravne tvorbe kolagena so veliko pomembnejši dovolj beljakovin, kakovosten spanec, zaščita pred soncem in zadosten vnos vitamina C.
Poletje je čas, ko največ naredimo kar s krožnikom
Največja prednost poletja je, da nam narava skoraj sama ponuja vse, kar telo potrebuje.
Tržnice in vrtovi so polni sezonskega sadja ter zelenjave, ki poleg vitaminov vsebujejo še vlaknine, antioksidante in številne rastlinske spojine, ki jih prehranska dopolnila ne morejo nadomestiti.
Paradižnik, korenje in marelice vsebujejo veliko beta-karotena, ki pomaga varovati kožo pred vplivi sonca. Jagodičevje, ribez in citrusi so odličen vir vitamina C, listnata zelenjava in avokado folatov, oreški in semena pa magnezija ter vitamina E.
Poleti zato večina ljudi naredi največ zase že z raznoliko prehrano, zadostnim pitjem tekočine, zmernim izpostavljanjem soncu in rednim gibanjem.
Če razmišljate o prehranskih dopolnilih, pa naj bo odločitev čim bolj osebna. Najbolj zanesljiv odgovor ne skriva reklama ali vplivnež na družbenih omrežjih, temveč laboratorijski izvidi in nasvet zdravstvenega strokovnjaka.










