Slovenija ima razmeroma kakovostne vodne vire, vendar najnovejši podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) kažejo, da ostajajo številni izzivi. Na strokovnem posvetu o kakovosti voda so predstavili ocene ekološkega in kemijskega stanja površinskih voda, rezultate monitoringa kopalnih voda ter podatke o podzemni vodi, ki predstavlja glavni vir pitne vode za več kot devetdeset odstotkov prebivalcev države.
Na posvetu so strokovnjaki predstavili tudi ugotovitve o ranljivosti alpskih vodnih virov in opozorili na vpliv človekovih posegov ter podnebnih sprememb.
Večina vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja
Na ARSO so poudarili, da je ekološko stanje eden najpomembnejših pokazateljev zdravja vodnih ekosistemov. Ocenjuje se na podlagi različnih skupin organizmov, vsebnosti hranil, organskih snovi in drugih fizikalno-kemijskih parametrov, pri čemer končno oceno določa najslabše ocenjeni element.
Rezultati kažejo, da 68 odstotkov slovenskih vodnih teles ne dosega dobrega ekološkega stanja, razmere pa so se v zadnjem ocenjevalnem obdobju še poslabšale.
Kot so pojasnili na agenciji, so pomemben razlog za slabše stanje hidromorfološke spremembe, torej posegi v struge, bregove, pretoke in povezanost vodotokov z okolico. Takšne spremembe bistveno vplivajo na življenjske razmere vodnih organizmov in dolgoročno spreminjajo delovanje celotnih ekosistemov.
V stoječih vodah dodatne težave povzroča previsoka vsebnost hranil, ki lahko vodi do sprememb v bioloških združbah, razraščanja cianobakterij in tudi poginov rib. Obalno morje medtem po ocenah ARSO ostaja v dobrem ekološkem stanju.
Na agenciji poudarjajo, da priprava novega načrta upravljanja voda predstavlja priložnost za učinkovitejše ukrepe. “Izboljšanje stanja voda ni zgolj okoljski cilj, ampak prinaša koristi tako naravi kot ljudem in je pomemben del prilagajanja na podnebne spremembe,” so izpostavili.
Dobro kemijsko stanje pri skoraj 87 odstotkih ocenjenih vodnih teles
Ločena analiza kemijskega stanja površinskih voda kaže precej ugodnejšo sliko. V letu 2024 je bilo za matriks voda ocenjenih 82 vodnih teles, od katerih jih je 71 oziroma 86,6 odstotka doseglo dobro kemijsko stanje, medtem ko jih je 11 oziroma 13,4 odstotka ostalo v slabem kemijskem stanju.
Med snovmi, ki so bile razlog za slabšo oceno, so bili ugotovljeni kadmij, svinec, živo srebro, nikelj, benzo(a)piren in perfluoroktansulfonska kislina (PFOS).
Za matriks biota je bilo ocenjenih 22 vodnih teles, pri čemer je bilo na vseh 22 ugotovljeno slabo kemijsko stanje. Glavna razloga sta bila prisotnost živega srebra in bromiranih difeniletrov, ki sodijo med obstojna onesnaževala in se prenašajo na velike razdalje ter kopičijo v organizmih. Na ARSO poudarjajo, da podobne rezultate beležijo tudi druge evropske države.
Ob tem opozarjajo, da bo nova evropska Direktiva 2026/805 pomembno razširila nadzor nad onesnaževali. Poleg obstoječih parametrov bodo države članice spremljale tudi zdravila, spojine PFAS, pesticide, mikroplastiko in kazalnike protimikrobne odpornosti, nacionalno zakonodajo pa bo treba prilagoditi do konca leta 2027.
Na 49 kopalnih vodah odlični rezultati
Kakovost kopalnih voda v Sloveniji ostaja zelo visoka. Monitoring je med letoma 2010 in 2024 obsegal 48 kopalnih voda, od letošnjega leta pa 49, saj je bil seznam razširjen z novo lokacijo.
Po ocenah za leto 2025 je bila mikrobiološka kakovost ustrezna na vseh spremljanih območjih.
Vseh 21 morskih kopalnih voda je prejelo oceno odlične kakovosti. Enako oceno ima še 16 kopalnih voda na Blejskem jezeru, Bohinjskem jezeru, Šobčevem bajerju ter na posameznih lokacijah ob Soči, Kolpi in Krki.
Devet kopalnih voda je bilo ocenjenih kot dobrih, zadostnih ali slabih kopalnih voda pa Slovenija ne beleži, medtem ko so tri na novo določene lokacije za zdaj neocenjene, ker še nimajo dovolj dolgega niza meritev.
Na ARSO poudarjajo, da se Slovenija že vrsto let po kakovosti kopalnih voda uvršča med uspešnejše evropske države.
Prisotni so lahko tudi virusi in bakterije
Dodatne molekularno-biološke analize so pokazale, da so slovenske kopalne vode z virusnimi in bakterijskimi povzročitelji bolezni le zmerno obremenjene, pojav črevesnih virusov pa je občutno nižji od ugotovitev številnih evropskih raziskav.
Analize so zaznale tudi gene odpornosti proti antibiotikom, kar po navedbah agencije ni posebnost Slovenije, saj jih literatura pogosto ugotavlja v rekreacijskih vodah tudi drugod po Evropi.
Na ARSO kljub dobrim ocenam opozarjajo, da lahko tudi kopalne vode, ki izpolnjujejo vse predpisane standarde, vsebujejo zdravju škodljive mikroorganizme, bakterije, viruse ali ciste parazitov. Zato poudarjajo, da kopalna voda ni pitna, priporočajo izogibanje požiranju vode in svetujejo tuširanje po kopanju.
Večje tveganje za okužbe imajo otroci, nosečnice, starejše osebe, ljudje s kroničnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen ter bolezni srca in ožilja, in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Podzemna voda prvič v celoti ocenjena kot kemijsko dobra
Podzemna voda predstavlja glavni vir pitne vode za več kot 90 odstotkov prebivalcev Slovenije. V državi je določenih 21 vodnih teles podzemne vode, monitoring v obdobju 2020–2025 pa je zajemal 214 vzorčnih mest.
V šestletnem obdobju je bilo analiziranih 2.150 vzorcev podzemne vode, pri čemer so strokovnjaki spremljali skupno 332 različnih parametrov, prilagojenih posameznim lokacijam in njihovim obremenitvam.
Na ARSO so izpostavili, da se je v zadnjih treh letih stanje izboljšalo predvsem na območjih Savinjske, Dravske in Murske kotline. Leta 2025 so bila prvič od začetka spremljanja po evropskih direktivah vsa vodna telesa podzemne vode ocenjena kot kemijsko dobra.
Kljub temu na posameznih vzorčnih mestih še vedno zaznavajo prekomerne koncentracije nitratov, pesticidov in lahkohlapnih halogeniranih ogljikovodikov, zato bo spremljanje ostalo intenzivno tudi v prihodnje.
Alpski vodni viri so vse bolj ranljivi
Poseben del posveta je bil namenjen alpskim vodnim virom. Po navedbah strokovnjakov gre večinoma za kraške in razpoklinske vodonosnike, ki so zelo občutljivi na človekove posege in vplive podnebnih sprememb.
Na ARSO so poudarili, da je pri njihovem varovanju potrebno stalno spremljanje količine in kakovosti vode, strožje varovanje prispevnih območij ter zmanjševanje vplivov človekove dejavnosti. Le tako bo mogoče dolgoročno ohraniti varne vire pitne vode in zmanjšati tveganja, ki jih prinašajo spreminjajoče se podnebne razmere.
