Astronomi so z analizo podatkov Nasinega rentgenskega observatorija Chandra in evropskega teleskopa XMM-Newton odkrili nov možen ostanek supernove v neposredni bližini osrednje supermasivne črne luknje naše Galaksije. Če bodo ugotovitve potrjene, bo šlo za enega najbližjih znanih ostankov eksplozije zvezde v tem izjemno dinamičnem delu Rimske ceste.
Raziskava, objavljena v reviji The Astrophysical Journal, temelji na kombinaciji rentgenskih, radijskih in optičnih opazovanj območja v bližini objekta Strelec C, približno 26.000 svetlobnih let od Zemlje.
Rentgenski “madež” bi lahko razkrival eksplozijo pred približno 1700 leti
Raziskovalci so v rentgenskih podatkih opazili značilno območje sevanja, ki bi lahko predstavljalo ostanke masivne zvezde po eksploziji supernove. Domnevni ostanek leži znotraj plinskega mehurčka oziroma območja ioniziranega vodika, znanega kot regija H II, ki obdaja mlado masivno zvezdo.
Po ocenah avtorjev se morebitni ostanek širi s hitrostjo okoli 3,2 milijona kilometrov na uro in je star najmanj približno 1700 let. Že prejšnja infrardeča opazovanja so na istem območju nakazovala širjenje plinske lupine, kar je dodatno okrepilo domnevo, da je tam nekoč prišlo do silovite zvezdne eksplozije.
Pomemben vpogled v razvoj naše Galaksije
Supernove imajo ključno vlogo pri razvoju vesolja, saj v medzvezdni prostor razpršijo težje kemijske elemente, kot so železo, kisik in silicij. Prav iz takšnega materiala nato nastajajo nove generacije zvezd, planetov in drugih nebesnih teles.
Raziskovalna skupina je zato preverila tudi kemično sestavo domnevnega ostanka. Pričakovanega presežka posameznih elementov sicer niso zaznali, kar bi lahko pomenilo, da se je izmet iz eksplozije skozi stoletja že pomešal z okoliškim plinom.
Obstajajo tudi druge razlage
Znanstveniki opozarjajo, da dokončna potrditev še ni mogoča. Ena od alternativnih razlag je, da rentgensko sevanje izvira iz skupine zelo masivnih zvezd v okolici. Avtorji študije menijo, da je ta možnost manj verjetna, saj je zaznani vir več kot desetkrat svetlejši od rentgenskega sevanja primerljivih znanih zvezdnih kopic.
Pri raziskavi so uporabili tudi podatke južnoafriškega radijskega teleskopa MeerKAT, optičnih opazovanj Pan-STARRS in dodatne infrardeče posnetke vesoljskega teleskopa James Webb. Skupaj so omogočili podrobnejši vpogled v zapleteno okolje galaktičnega središča, kjer močna magnetna polja, goste plinske strukture in številne masivne zvezde ustvarjajo eno najbolj aktivnih območij v naši Galaksiji.
