Mikroorganizmi z Zemlje bi lahko preživeli v razmerah, kakršne vladajo na Marsu in nekaterih drugih nebesnih telesih z vodo, kaže raziskava, ki jo je v okviru doktorskega dela izvedel Tommaso Zaccaria na Univerzi Radboud in Univerzitetnem medicinskem centru Radboud (Radboudumc). Ugotovitve odpirajo nova vprašanja o varnosti prihodnjih vesoljskih misij in tveganju prenosa zemeljskih organizmov v vesolje.
Raziskovalec je v simuliranih razmerah preučeval odziv različnih mikroorganizmov na sevanje, izsuševanje in zamrzovanje, pri čemer so se nekateri izkazali za presenetljivo odporne. Po navedbah Univerze Radboud bi lahko izsledki prispevali tudi k boljšemu razumevanju delovanja človeškega imunskega sistema na Zemlji.
Simulacije pokazale veliko odpornost nekaterih mikroorganizmov
Zaccaria je eksperimente izvajal v Nemškem vesoljskem centru (DLR), kjer je poustvaril okoljske razmere, podobne tistim na Marsu, Luni ter ledenih lunah Jupitra in Saturna. Mikroorganizme je izpostavil visokim odmerkom sevanja, dehidraciji in zelo nizkim temperaturam.
Posebej dobro so se odrezale kvasovke in drugi organizmi, ki na Zemlji živijo v ekstremnih okoljih, denimo v bližini vulkanov ali na Antarktiki. Raziskava je pokazala, da lahko povečajo sposobnost popravljanja poškodb DNK in okrepijo zaščitne kemične procese v svojih celicah, kar jim omogoča preživetje tudi v zelo zahtevnih razmerah.
Raziskovalci poudarjajo, da na Marsu obstajajo dokazi o nekdanji prisotnosti vročih vrelcev, aminokislin in spojin na osnovi ogljika, na posameznih območjih pa temperature lahko dosežejo tudi okoli 20 stopinj Celzija. To po njihovem mnenju pomeni, da so ponekod izpolnjeni pogoji, ki bi lahko podpirali življenje.
Nekateri povzročitelji bolezni so po simuliranem potovanju spremenili vedenje
V drugem delu raziskave se je ekipa osredotočila na znane človeške patogene, med njimi bakterijo Klebsiella pneumoniae, ki lahko povzroči pljučnico. Po simuliranem “potovanju” na Mars so se bakterije skrčile, vendar so preživele.
Laboratorijski testi so pokazali, da so se imunske celice iz človeške krvi na tako spremenjene mikroorganizme odzvale manj intenzivno kot običajno. Avtorji opozarjajo, da bi to lahko predstavljalo dodaten izziv za astronavte, katerih imunski sistem je med dolgotrajnimi vesoljskimi misijami že tako oslabljen zaradi sevanja, spremenjenega dnevno-nočnega ritma, prehranskih sprememb in drugih dejavnikov.
Pozornost vzbuja tudi vpliv luninega in marsovskega prahu
Raziskava se ni ustavila pri mikroorganizmih. Zaccaria je preučeval tudi učinke simuliranega regolita oziroma prahu, podobnega tistemu na Luni in Marsu, na človeško pljučno tkivo.
Poskusi so pokazali, da je tak material poškodoval zaščitno plast pljuč in povečal dovzetnost za okužbe, medtem ko primerljiv zemeljski pesek takšnega učinka ni povzročil. Ugotovitve nakazujejo, da bo treba pri prihodnjih odpravah na Luno in Mars posebno pozornost nameniti zaščiti astronavtov pred vdihavanjem drobnih delcev.
Po mnenju mentorjev raziskave, profesorjev Mihaija Netee in Mariena de Jongeja z Univerze Radboud, imajo izsledki širši pomen tudi za medicino na Zemlji. Preučevanje sprememb imunskega sistema v vesolju bi lahko pomagalo pri razumevanju imunološkega staranja in razvoja novih pristopov za zaščito ranljivih bolnikov.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-300x200.jpg)
