Evropska ljudska stranka je zaradi ohranjanja oblasti prevzela velik del progresivne agende in izgubila svojo krščanskodemokratično identiteto, v avtorskem zapisu za poljski portal Tysol ocenjuje slovenski profesor Boštjan M. Turk. Prihodnost Evrope po njegovem vidi v sodelovanju suverenih držav.
Slovenski univerzitetni profesor in publicist Boštjan M. Turk je za enega bolj branih poljskih portalov Tysol pripravil obsežno politično analizo evropske levice, sredinske desnice in vzpona suverenističnih strank. Na objavo je opozoril tudi na omrežju X, kjer je zapisal, da je kriza v Evropi posledica pomanjkanja suverenistične misli v tradicionalnih krščanskodemokratskih strankah.
V prispevku z naslovom Izdana Evropa: Kako je sredinska desnica postala trojanski konj levice Turk ocenjuje, da je levica izgubila stik s svojim nekdanjim jedrom – delavskim razredom. Namesto socialnih vprašanj naj bi se vse bolj usmerjala v identitetno, migracijsko in podnebno politiko.
Posledica tega je po njegovem prepričanju selitev nekdanjih levičarskih volivcev k desnim in suverenističnim strankam.
EPP naj bi se odpovedala lastni identiteti
Turk je kritičen tudi do Evropske ljudske stranke (EPP), ki naj bi formalno še vedno predstavljala evropsko krščansko demokracijo, v praksi pa prevzela številna politična izhodišča svojih nekdanjih nasprotnikov.
“Namesto jasnega razlikovanja med vrednotami je prevladala politika kompromisa,” ugotavlja v zapisu. Glavni namen takšne politike naj bi bilo ohranjanje oblasti, tudi za ceno opuščanja tradicionalne konservativne in krščanskodemokratične identitete.
Kot primer izpostavlja Evropsko komisijo pod vodstvom Ursule von der Leyen in nekdanjo komisarko za enakost Heleno Dalli. Spomnil je na smernice za vključujoče komuniciranje iz leta 2021, ki so sprožile burne odzive zaradi priporočil glede uporabe izrazov, povezanih z božičem in tradicionalnimi krščanskimi imeni. Evropska komisija je dokument po kritikah umaknila.
Turk meni, da ta primer ni bil zgolj neposrečena birokratska poteza, temveč pokazatelj širšega odmika evropske sredinske desnice od njenih kulturnih temeljev.
Suverenost ni politični ekstremizem
Po Turkovi oceni prvotne identitete evropske krščanske demokracije danes vse manj predstavlja EPP, vse bolj pa jo prevzemajo suverenistične stranke. Te naj bi zagovarjale nacionalne države, krščansko kulturno dediščino, demokratično legitimnost in načelo subsidiarnosti.
Pri tem se sklicuje na Charlesa de Gaulla in njegovo zamisel o “Evropi domovin” – skupnosti sodelujočih narodov, ne evropske superdržave. Opozarja tudi, da obramba državne suverenosti še pred nekaj desetletji ni veljala za skrajno politično stališče.
Kot zgodovinske primere povezovanja svobode, nacionalne odgovornosti in sodelovanja med državami navaja še papeža Janeza Pavla II., nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla in ameriškega predsednika Ronalda Reagana.
Kakšna bo prihodnja Evropa?
Osrednje vprašanje evropskega političnega spora po Turkovi oceni ni več samo razmerje med levico in desnico, temveč prihodnja ureditev Evrope. Odločalo se bo med skupnostjo suverenih držav in sistemom, v katerem se politične odločitve vse bolj oddaljujejo od državljanov.
Turk napoveduje, da bo sedanji bruseljski politični model prej ali slej zašel v dokončno krizo. Hitrejša vrnitev k ravnovesju med evropskim sodelovanjem in suverenostjo držav bi po njegovem zmanjšala posledice sedanjih političnih napak.
Celoten avtorski zapis v poljščini je objavljen na portalu Tysol.pl.
