Britanski premier Andy Burnham je sprožil najresnejšo razpravo o prihodnjem odnosu Združenega kraljestva z Evropsko unijo po brexitu. Njegova vlada bo preučila več možnosti – od ohranitve sedanjega položaja in vrnitve v carinsko unijo ali enotni trg do ponovne polnopravne vključitve v EU.
Burnham za zdaj ni napovedal uradnega postopka za vrnitev v Unijo niti novega referenduma. Poudaril je, da mora država najprej oceniti, katere možnosti so izvedljive ter kakšne so njihove prednosti in slabosti.
“Zelo jasen bom in povedal naravnost: brexit je povzročil več škode kot koristi. Vprašanje je torej, kaj bomo glede tega storili,” je britanski premier povedal za BBC.
Njegova napoved pomeni izrazit odmik od politike predhodnika Keira Starmerja, ki si je prizadeval za izboljšanje odnosov z Brusljem, vendar je izključeval vrnitev v carinsko unijo, enotni trg in Evropsko unijo.
Od sedanjega položaja do vrnitve v EU
Burnham je predstavil več možnih smeri prihodnjega britanskega odnosa z EU. Najmanj ambiciozna možnost je ohranitev sedanjega položaja in sklepanje posameznih sektorskih sporazumov.
“Seveda lahko ostanemo tam, kjer smo. Tudi to je možnost, če ljudje menijo, da je to pravi položaj za nas,” je dejal.
Naslednja možnost bi bila vrnitev v carinsko unijo. Ta bi zmanjšala ovire pri trgovini z blagom in odpravila del zapletenih pravil o poreklu izdelkov, vendar Britaniji ne bi zagotovila polnega dostopa do evropskega enotnega trga.
Bolj ambiciozna bi bila ponovna vključitev v enotni trg, ki temelji na prostem pretoku blaga, storitev, kapitala in ljudi. Združeno kraljestvo bi moralo v zameno ponovno sprejeti velik del evropskih pravil, nadzor evropskih institucij in določeno obliko svobode gibanja.
Najdaljša možnost pa je po Burnhamovih besedah iti “do konca” in zaprositi za ponovno članstvo v Evropski uniji.
Referendum še ni na dnevnem redu
Burnham je poudaril, da še ni čas za ponovitev referenduma iz leta 2016. Razpravo je umestil v pripravo dolgoročnega, desetletnega načrta za državo.
Na vprašanje, ali bi lahko bila vrnitev v EU del prihodnjega volilnega programa laburistov, je odgovoril, da so “stvari mogoče”. Naslednje redne britanske parlamentarne volitve so predvidene leta 2029.
To bi vladi omogočilo, da podporo novi evropski politiki preveri na volitvah, še preden bi se odločila za morebiten referendum. Nedavne javnomnenjske raziskave kažejo, da bi vrnitev v EU podprla večina vprašanih, vendar podpora upade, ko so volivcem predstavljeni pogoji ponovnega članstva.
Med njimi bi bili svoboda gibanja, sprejemanje evropskih pravil in manj samostojnosti pri sklepanju trgovinskih sporazumov.
Macron: Britanci bi bili dobrodošli
Burnhamove izjave so v delu Evrope naletele na pozitiven odziv. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da bi bila morebitna britanska vrnitev dobra novica tako za Združeno kraljestvo kot za Evropo.
“Če se Britanci želijo vrniti in če se predsednik vlade premika v tej smeri, menim, da je to zelo dobra novica za njegovo državo in za Evropejce,” je povedal Macron. Možnost vrnitve je pozdravil tudi španski premier Pedro Sánchez.
Toda evropski predstavniki hkrati opozarjajo, da London ne bi mogel izbirati le tistih delov članstva, ki mu ustrezajo.
“Burnham mora zdaj natančno pojasniti, kaj ima v mislih. Mi pa bi morali pokazati odprtost za novo obliko partnerstva,” je za Euronews povedal evropski poslanec Sandro Gozi, pristojen za odnose z Združenim kraljestvom.
Politično tveganje za laburiste
Odpiranje vprašanja brexita je za Burnhama politično tvegano. Laburisti so na zadnjih volitvah osvojili številna območja, kjer je večina prebivalcev leta 2016 glasovala za izstop iz EU.
Zaveza k vrnitvi bi lahko del teh volivcev usmerila k konservativcem ali stranki Reform UK Nigela Faragea. Po drugi strani bi lahko laburisti pridobili več proevropskih volivcev, ki so bili razočarani nad Starmerjevim previdnim pristopom.
Farage je Burnhamovo napoved že označil za poskus razveljavitve izida referenduma in napovedal odločen politični odpor.
Prvi preizkus že novembra
Prvi pomemben preizkus nove politike bo vrh med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, predviden za 20. november v Bruslju.
Na dnevnem redu bodo trgovina s hrano in kmetijskimi izdelki, sodelovanje na energetskem področju, program mobilnosti mladih ter morebitna vključitev britanskih podjetij v evropski program javnih naročil “Made in Europe”.
