Prevaranti so z lažnim sporočilom na WhatsAppu in glasom, ustvarjenim z umetno inteligenco, iz italijanske zasebne banke Fideuram izvabili približno 95 milijonov evrov. Vodstvo banke so prepričali, da gre za nujno in zaupno transakcijo, ki jo je odobril izvršni direktor matične skupine Intesa Sanpaolo.
Primer je prvi razkril italijanski časnik Corriere della Sera, podrobnosti pa sta Reutersu potrdila dva vira, seznanjena s preiskavo. Fideuram je družba za zasebno bančništvo in upravljanje premoženja v lasti Intese Sanpaolo, največje italijanske bančne skupine.
Prevara se je začela februarja, ko je takratni predsednik Fideurama Paolo Molesini na WhatsApp prejel sporočilo, za katero je verjel, da mu ga je poslal izvršni direktor Intese Sanpaolo Carlo Messina.
V sporočilu ga je domnevni Messina prosil za nujno pomoč pri zaupni finančni operaciji v tujini. Zahteva je bila predstavljena kot občutljiva poslovna transakcija, o kateri ni smel obvestiti širšega kroga ljudi.
Telefonski klic je potrdil lažna navodila
Prevaranti se niso ustavili pri sporočilu. Molesinija je nato poklical moški, ki se je predstavil kot višji partner ugledne odvetniške pisarne in potrdil navodila za izvedbo transakcije.
Po navedbah virov so storilci uporabili umetno inteligenco, da so posnemali glas resničnega odvetnika. Kombinacija lažnega sporočila visokega bančnega direktorja in telefonskega klica z znanim glasom je ustvarila vtis, da je zahteva pristna.
Molesini je nato finančnemu oddelku naročil izvedbo več nakazil na račune v tujini, predvsem na Kitajskem in v Hongkongu. Skupna vrednost nakazil je dosegla približno 95 milijonov evrov.
Pri napadu torej ni šlo za klasičen vdor v informacijski sistem banke, temveč za prevaro s pomočjo družbenega inženiringa. Storilci so izkoristili avtoriteto vodilnih ljudi, zahtevo po tajnosti in občutek nujnosti, umetna inteligenca pa jim je omogočila verodostojnejše posnemanje resnične osebe.
Večino denarja jim je uspelo prestreči
Fideuram je po izvedenih nakazilih razmeroma hitro zaznal nepravilnosti ter obvestil banke in pristojne organe v več državah.
S sodelovanjem oblasti na Kitajskem, Portugalskem in v Italiji je bilo vrnjenih približno 53 milijonov evrov. Po navedbah virov še vedno pogrešajo okoli 36 milijonov evrov.
Objavljene številke so okvirne in se med seboj ne seštejejo povsem, kar lahko pomeni, da je bil del denarja dodatno zamrznjen ali prestrežen, vendar še ni bil formalno vrnjen banki. Intesa Sanpaolo in Fideuram primera nista želela komentirati.
Preostanek denarja naj bi storilci prenesli skozi mrežo računov v več državah in ga nato pretvorili v kriptovalute, kar je močno otežilo nadaljnje sledenje.
Vodilni v banki niso osumljeni
Milansko tožilstvo je zaradi suma računalniške goljufije začelo preiskavo proti tujemu državljanu, ki živi zunaj Evrope.
Molesini in drugi vodilni v Fideuramu niso predmet preiskave, so poudarili viri. Molesini je marca odstopil s položaja predsednika banke in kot razlog navedel osebne okoliščine. Fideuram njegovega odhoda takrat ni dodatno pojasnjeval, neposredna povezava med odstopom in goljufijo pa uradno ni bila potrjena.
Primer kaže, kako hitro se spreminjajo prevare, pri katerih storilci nastopajo v imenu direktorjev in drugih vplivnih oseb. Nekoč so se zanašali predvsem na ponarejena elektronska sporočila, danes pa uporabljajo še lažna sporočila, telefonske številke in z umetno inteligenco klonirane glasove.
Podobna prevara je Italijo pretresla že lani. Storilci so takrat posnemali glas italijanskega ministra in poslovneža Massima Morattija prepričali, da je na račun v tujini nakazal skoraj milijon evrov. Denar so oblasti pozneje v celoti vrnile.
