Državna sekretarka Weingerl Požar: EU mora biti enotna in vključena v pogajanja o Ukrajini

Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar [Foto: MZEZ]

Državna sekretarka Tamara Weingerl Požar se je na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve zavzela za enotno in dejavno sodelovanje Evropske unije v pogajanjih o končanju vojne v Ukrajini. Ob nadaljnji podpori Kijevu je podprla tudi okrepitev pritiska na Rusijo, od novih sankcij do zaostritve vizumske politike.

Kot so sporočili z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, so bile v ospredju zasedanja v Bruslju ruska agresija na Ukrajino, diplomatska prizadevanja za prekinitev spopadov, hibridni napadi na članice EU in razmere na Bližnjem vzhodu.

Ministre in državne sekretarje je uvodoma nagovoril ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Predstavil je aktualne razmere na bojišču ter rezultate zadnjih diplomatskih srečanj in pogovorov v Abu Dabiju.

Slovenija za prekinitev ognja in trajen mir

Državna sekretarka je poudarila, da si Slovenija prizadeva za končanje spopadov in rešitev, ki bi Ukrajini zagotovila pravičen in trajen mir. Evropska unija mora po njenem mnenju pri pogajanjih tesno sodelovati z Ukrajino in Združenimi državami Amerike.

“Zavzemamo se za prekinitev ognja in doseganje pravičnega in trajnega miru. EU mora biti enotna in aktivno vključena v pogajalski proces ter pri tem tesno sodelovati z Ukrajino in ZDA,” je v svoji intervenciji poudarila Tamara Weingerl Požar.

Obsodila je ruske napade na civilno, energetsko, prometno in drugo kritično infrastrukturo ter pozvala k zaščiti civilnega prebivalstva.

Po njeni oceni mora EU Ukrajini pred zimo še naprej zagotavljati potrebno pomoč pri obrambi pred napadi in krepitvi odpornosti. Zagotovila je tudi nadaljnjo pomoč Slovenije.

Podpora dodatnim sankcijam in strožji vizumski politiki

Udeleženci zasedanja so govorili tudi o hibridnih dejavnostih, s katerimi Rusija po njihovih ocenah pritiska na Evropsko unijo in ogroža evropsko varnost.

Tamara Weingerl Požar je poudarila, da Slovenija podpira usklajeno odzivanje in ukrepanje EU, od nadaljnjih sankcij do zaostritve vizumske politike. Izrazila je tudi solidarnost z vsemi članicami, ki so bile v zadnjem obdobju tarča hibridnih in kibernetskih napadov.

Svet EU je prav danes uvedel sankcije proti 30 posameznikom in dvema organizacijama, povezanima z ruskimi dezinformacijskimi kampanjami, propagando in kibernetskimi napadi. Med sankcioniranimi sta moskovsko podjetje Social Design Agency in proruska hekerska skupina NoName057(16).

Podpora politični tranziciji v Siriji

Razprava o Bližnjem vzhodu se je osredotočila predvsem na odnose med EU in Sirijo. Govorili so o nadaljnji podpori politični tranziciji, gospodarskemu okrevanju države in izboljšanju varnostnih razmer.

Slovenija je podprla nadaljnje korake v smeri pridružitvenega sporazuma med EU in Sirijo, pri čemer je državna sekretarka poudarila širši pomen stabilizacije države.

“To je tudi naložba v krepitev regionalne stabilnosti, preprečevanje ponovnega vzpona terorizma in ustvarjanja pogojev za vračanje beguncev,” je dejala Tamara Weingerl Požar.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas se je državam članicam zahvalila za enotnost pri uskladitvi skupne izjave o humanitarnih razmerah v Gazi, ki je bila objavljena 14. novembra.

Izpostavila potencial Luke Koper

Tamara Weingerl Požar se je po zasedanju udeležila še ministrskega srečanja o medregionalni varnosti in povezljivosti z državami Vzhodnega partnerstva, Črnega morja in Srednje Azije. Razprava je bila namenjena predvsem izvajanju Strategije EU za Črno morje.

Slovenija je poudarila geostrateški pomen črnomorske regije za evropsko varnost, mednarodno trgovino in varnost preskrbe s hrano. Podprla je okrepljeno delovanje EU v regiji, predvsem na področjih pomorske varnosti in odpornosti.

Državna sekretarka se je zavzela za boljše prometne, digitalne in energetske povezave med EU, Črnim morjem, Južnim Kavkazom in Srednjo Azijo. Posebej je izpostavila razvoj transkaspijskega koridorja in potencial Luke Koper kot vstopne točke za tovor iz črnomorske regije v Evropo.

Ob robu dogodkov se je sestala tudi z generalno sekretarko Evropske službe za zunanje delovanje Kajso Ollongren. Govorili sta o Zahodnem Balkanu, Ukrajini, Bližnjem vzhodu in transatlantskih odnosih.