Evropska centralna banka (ECB) bo po pričakovanjih velike večine ekonomistov oktobra ohranila depozitno obrestno mero pri 2,50 odstotka, decembra pa jo zvišala za 0,25 odstotne točke. Razlog je predvsem vnovična rast inflacije, ki je septembra v območju evra dosegla 3,8 odstotka in se močno oddaljila od dvoodstotnega cilja ECB.
V Reutersovi anketi, opravljeni med 5. in 8. oktobrom, je 70 od 73 ekonomistov napovedalo, da ECB na zasedanju 29. oktobra obrestnih mer še ne bo spremenila. Za decembrski dvig pa se je izreklo 64 vprašanih oziroma skoraj 90 odstotkov.
Še pred mesecem dni je več kot 90 odstotkov sodelujočih v podobni anketi pričakovalo, da je ECB z zviševanjem obrestnih mer končala. Najnovejša napoved zato pomeni velik preobrat v pričakovanjih finančnih trgov.
Inflacija skoraj dvakrat višja od cilja ECB
Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je letna inflacija v območju evra septembra dosegla 3,8 odstotka, potem ko je bila avgusta pri 3,2 odstotka.
Največji pritisk predstavljajo cene energije, ki so bile septembra medletno višje za 18,8 odstotka. Storitve so se podražile za 3,2 odstotka, hrana, alkohol in tobak za 1,4 odstotka, industrijsko blago brez energije pa za 1,1 odstotka.
ECB je letos obrestne mere že zvišala dvakrat, nazadnje septembra. Depozitna obrestna mera trenutno znaša 2,50 odstotka. Večina ekonomistov zdaj pričakuje, da se bo decembra povzpela na 2,75 odstotka. Več kot tretjina vprašanih pa meni, da bi lahko pozneje dosegla tudi tri odstotke.
Svet ECB kljub rasti inflacije za zdaj zagovarja previdno odločanje na vsakem posameznem zasedanju. Višje cene energije se namreč še niso v večjem obsegu prenesle na druge izdelke, storitve in plače.
Kaj to pomeni za kreditojemalce?
Morebitni decembrski dvig ne bi avtomatično in takoj podražil vseh posojil. Obstoječi krediti s fiksno obrestno mero bi ostali nespremenjeni, saj je njihova obrestna mera določena za dogovorjeno obdobje.
Drugače je pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, vezanih na euribor. Ta se odziva na pričakovanja glede prihodnjih odločitev ECB, zato se lahko začne zviševati že pred dejanskim decembrskim sklepom. Ob naslednji uskladitvi bi se lahko posledično povečal tudi mesečni obrok kredita.
Višje tržne obresti lahko vplivajo tudi na ponudbo novih stanovanjskih, potrošniških in podjetniških posojil. Banke lahko podražijo nove kredite, medtem ko varčevalci praviloma pričakujejo nekoliko višje obresti na depozite, čeprav se te spremembe na bančne ponudbe ne prenesejo vedno v celoti.
Odločitev o decembrskem zvišanju še ni sprejeta. ECB bo upoštevala nove podatke o inflaciji, gospodarski rasti, cenah energije in razmerah na finančnih trgih. Naslednja denarnopolitična odločitev bo objavljena 29. oktobra.
