Evropska komisija pripravlja nov model širitve, po katerem bi države kandidatke še pred polnopravnim članstvom postopno dobile dostop do enotnega evropskega trga, raziskovalnih programov in industrijskega sodelovanja. V zameno bi se morale tesneje uskladiti z zunanjo politiko EU, izvajati sankcije ter občutljive tehnologije zaščititi pred strateškimi tekmeci, predvsem Rusijo in Kitajsko.
Predlog je še v fazi osnutka in ga članice EU niso potrdile. Analizo je pripravil Alexandre Adam, višji svetovalec predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Visokim evropskim uradnikom naj bi jo predstavili 6. oktobra.
Dokument predvideva postopno vključevanje kandidatk, ki bi jim omogočilo gospodarske koristi že med dolgotrajnim izpolnjevanjem pogojev za članstvo.
“Zgodnejša integracija bi odprla priložnosti za podjetja EU, okrepila evropske vrednostne verige in zmanjšala strateške odvisnosti,” piše v osnutku, ki ga je pridobil Politico.
Dostop do trga ne bi bil samodejen
Komisija bi za vsako kandidatko ocenila, na katerih področjih je dovolj usklajena z evropskimi predpisi in ali jih je sposobna tudi izvajati. Na tej podlagi bi ji lahko omogočila širši dostop do trga, raziskovalnih programov, inovacijskih projektov in industrijskega sodelovanja.
Med področji, na katerih Bruselj razmišlja o tesnejšem povezovanju, so polprevodniki, umetna inteligenca, kvantne tehnologije, biotehnologija in vesoljska industrija.
Dostop pa bi bil povezan z zunanjepolitično usmeritvijo posamezne države. Kandidatke bi morale sodelovati pri nadzoru tujih naložb, omejevanju izvoza občutljive tehnologije, izvajanju evropskih sankcij in zmanjševanju nevarnih odvisnosti od tretjih držav.
“Ko se industrijska in tržna integracija poglablja, mora sodelovanje v občutljivih sektorjih spremljati sodelovanje pri pregledu naložb, nadzoru izvoza, izvajanju sankcij in zaščiti občutljivih tehnologij,” navaja dokument.
Če država obveznosti ne bi izpolnjevala, bi lahko EU obseg gospodarskega sodelovanja znova zmanjšala. Postopna integracija bi bila torej reverzibilna.
Hitrejša pot za štiri kandidatke
Po predlogu naj bi Ukrajina, Moldavija, Albanija in Črna gora dobile posebne načrte za pospešitev pristopnega procesa. Črna gora je trenutno med najnaprednejšimi kandidatkami, pomemben napredek pa je v zadnjem obdobju dosegla tudi Albanija.
Počasneje napredujejo Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Kosovo in Turčija. V Bruslju se bojijo, da bi se nekatere zaradi dolgotrajnega čakanja lahko oddaljile od EU ter politično in gospodarsko približale Rusiji ali Kitajski.
Kosovski premier Albin Kurti je za Politico dejal, da mora biti postopna integracija oprijemljiva za ljudi in podjetja.
“Želimo si večji dostop do enotnega trga EU, evropskih skladov in finančnih shem ter skupnih programov na področjih, kot so energetika, digitalizacija, raziskave, izobraževanje in infrastruktura,” je povedal.
Ob tem je opozoril, da postopno povezovanje ne sme postati nadomestilo za polnopravno članstvo. “Kosovo je pripravljeno izpolniti svoj del obveznosti,” je dodal.
Bruselj pripravlja varovalke pred blokadami
Predlog se ne ukvarja le s kandidatkami, temveč tudi s spremembami znotraj EU. Komisijo skrbi možnost, da bi nove članice po vstopu opustile reforme, začele kršiti načela pravne države ali z vetom blokirale ključne zunanjepolitične odločitve.
Med predlaganimi varovalkami so začasne omejitve nekaterih pravic novih članic, možnost lažjega začasnega odvzema določenih pravic ter spremljanje reform tudi po vstopu. Ločen osnutek Komisije predvideva, da bi se nove članice za omejeno obdobje zavezale, da ne bodo z vetom blokirale skupnih odločitev EU.
Komisija želi tudi pogostejšo uporabo glasovanja s kvalificirano večino, predvsem pri sankcijah in nekaterih zunanjepolitičnih odločitvah. Za aktiviranje obstoječih pogodbenih možnosti za takšen prehod pa bi bilo najprej potrebno soglasje vseh članic.
Voditelji EU bodo o širitvi razpravljali na vrhu v Bruslju, ki se bo začel 15. oktobra. Komisarka za širitev Marta Kos ocenjuje, da bi lahko letošnja “jesen širitve” prinesla pomemben premik, vendar bo končna vsebina predloga odvisna od podpore držav članic.
