Jeseni na vrtu hitro dobimo občutek, da je treba vse skrajšati, oblikovati in pripraviti na zimo. Toda pri številnih okrasnih grmovnicah bi z obrezovanjem odstranili prav veje, na katerih so že nastavljeni cvetni brsti za prihodnjo pomlad. Rastlina bo poseg najverjetneje preživela, vendar bo cvetenje precej skromnejše ali ga sploh ne bo.
Pri izbiri pravega časa za obrezovanje ni odločilen mesec, temveč podatek, na katerih poganjkih rastlina cveti. Nekatere grmovnice razvijejo cvetove na novi rasti, ki bo pognala šele spomladi. Druge pa cvetne brste oblikujejo že poleti in jih skozi jesen ter zimo ohranijo na lanskih vejah.
Britansko Kraljevo hortikulturno združenje zato priporoča, da grmovnice, ki cvetijo pozimi, spomladi ali zgodaj poleti, praviloma obrežemo kmalu po končanem cvetenju. Tako imajo novi poganjki dovolj časa, da do konca poletja razvijejo cvetne nastavke za naslednje leto.
Forzicija bi z jesensko rezjo izgubila spomladanske cvetove
Med najbolj značilnimi primeri je forzicija. Njeni rumeni cvetovi se spomladi pojavijo na poganjkih, ki so zrasli v prejšnji sezoni. Če grm močno obrežemo jeseni, bomo skupaj z vejami odstranili tudi velik del že oblikovanih cvetnih brstov.
Forzicijo je najbolje obrezati po cvetenju. Takrat lahko pri starejšem grmu nekaj najstarejših vej odstranimo tik nad tlemi, mlajše pa po potrebi skrajšamo. S tem spodbudimo rast novih poganjkov, ki bodo cveteli prihodnjo pomlad.
Podobno velja za več drugih priljubljenih grmovnic:
- španski bezeg oziroma lipovko,
- vajgelijo,
- dojcijo,
- skobotovec, ki mu pogosto pravimo nepravi jasmin,
- japonsko kerijo,
- okrasni ribez,
- spomladi cvetoče medvejke,
- listopadne azaleje.
Pri vseh teh rastlinah lahko jesenska rez pomeni lepo oblikovan, vendar spomladi skoraj prazen grm.
Pri hortenzijah je treba najprej poznati vrsto
Hortenzije so nekoliko zahtevnejše, saj za vse ne veljajo enaka pravila. Vrtne oziroma velikolistne hortenzije, kamor sodijo številne priljubljene sorte z velikimi okroglimi ali ploščatimi socvetji, večinoma cvetijo na starem lesu. Njihovih stebel zato jeseni ne krajšamo na slepo.
Posušena socvetja lahko pustimo na rastlini čez zimo. Poleg dekorativnega videza delno ščitijo tudi brste pod njimi. Spomladi jih odrežemo tik nad prvim močnim parom zdravih brstov, povsem odmrle poganjke pa odstranimo pri tleh.
Drugače je pri latastih hortenzijah (Hydrangea paniculata) in drevesastih hortenzijah (Hydrangea arborescens). Ti večinoma cvetita na poganjkih tekočega leta, zato ju je mogoče močneje obrezati pozno pozimi ali zgodaj spomladi.
Podrobna navodila RHS za obrezovanje hortenzij zato rastline ločujejo glede na vrsto. Če ne vemo, katero hortenzijo imamo, je varneje jeseni počakati in najprej opazovati obliko cvetov, poganjkov in brstov.
Če bi želeli zbirko povečati, ne zmanjšati, smo na Portal24.si že opisali tudi, katere rastline lahko razmnožujemo s potaknjenci, v prispevku Avgust je pravi čas za razmnoževanje teh grmovnic.
Kaj lahko kljub temu odstranimo že jeseni?
Prepoved jesenskega obrezovanja ne pomeni, da se rastline ne smemo dotakniti. Kadarkoli lahko odstranimo:
- zlomljene veje,
- izrazito bolne dele,
- poganjke, ki predstavljajo nevarnost,
- veje, ki se močno drgnejo druga ob drugo,
- povsem posušene in odmrle dele.
Pri bolnih vejah režemo do zdravega lesa, odrezanega materiala pa ne puščamo pod grmom. Orodje po rezanju razkužimo, zlasti kadar so na poganjkih lise, razjede ali drugi znaki bolezni.
Večje oblikovanje in pomlajevanje grma pa raje prestavimo na primernejši čas. Tudi pri zelo razraščenem grmu običajno ni treba v eni sezoni odstraniti vsega starega lesa. Varneje je vsako leto izrezati nekaj najstarejših vej in rastlino postopoma obnoviti.
Tudi živa meja ni vedno samo živa meja
Posebno pozornost zahtevajo cvetoče grmovnice, ki jih uporabljamo kot živo mejo. Če forzicijo, vajgelijo ali španski bezeg vsako jesen obrežemo v popolnoma raven pravokotnik, bomo sicer dobili urejen rob, vendar bo cvetov iz leta v leto manj.
Takšne grmovnice je bolje obrezovati selektivno. Namesto striženja vseh vrhov odstranimo nekaj najstarejših poganjkov in po cvetenju popravimo obliko. Grm bo ostal gost, hkrati pa bomo ohranili dovolj vej za cvetenje.
Pred rezjo si zastavite eno vprašanje
Preden jeseni primemo za škarje, se vprašajmo, kdaj grmovnica cveti. Če cveti zgodaj spomladi, je velika verjetnost, da so cvetovi za naslednje leto že pripravljeni na obstoječih vejah.
Takšno rastlino pustimo pri miru do konca cvetenja. Jeseni odstranimo le očitno poškodovane ali bolne dele, glavno oblikovanje pa opravimo spomladi oziroma zgodaj poleti. Nekaj mesecev čakanja lahko pomeni razliko med grmom, polnim cvetov, in rastlino, ki bo prihodnjo pomlad razvila samo liste.
