Vsakodnevni dremež sam po sebi ni ne dobra ne slaba navada. Kratek počitek v zgodnjem popoldnevu lahko izboljša zbranost in razpoloženje, medtem ko lahko predolg ali prepozen spanec povzroči omotičnost ter oteži večerno uspavanje. Pomembno pa je tudi, zakaj dremež sploh potrebujete.
Ste zaspani ali samo utrujeni?
Če se vam zapirajo oči, težko sledite pogovoru ali vam glava dobesedno omahuje, gre najverjetneje za pravo zaspanost. V takšnem primeru lahko kratek dremež pomaga obnoviti budnost.
Nekoliko drugače je, če ste brez energije, vendar ne bi mogli zaspati. Takrat lahko več koristi prinesejo kratek sprehod, nekaj svežega zraka, kozarec vode ali nekaj minut gibanja. Utrujenost namreč ni vedno posledica pomanjkanja spanja, temveč jo lahko povzročijo tudi stres, dolgotrajno sedenje, dehidracija ali težek obrok.
Manjši padec energije po kosilu je sicer običajen in je povezan tudi z naravnim dnevnim ritmom. Zakaj nas v tem delu dneva pogosto premaga zaspanost, smo podrobneje pojasnili v prispevku Zakaj se nam po kosilu drema?.
Najboljše pravilo: od 20 do 30 minut
Mayo Clinic kot najbolj praktično izbiro priporoča dremež, dolg od 20 do 30 minut. To je praviloma dovolj, da se nekoliko osvežite, ne da bi zdrsnili globoko v spanec.
Po daljšem dremežu se lahko pojavi tako imenovana spalna inercija – občutek zmedenosti, težke glave in počasnejšega odzivanja. Če vas po počitku čaka vožnja ali zahtevna naloga, si zato vzemite nekaj časa, da se povsem prebudite.
Budilko lahko nastavite na približno 30 minut, saj je treba upoštevati tudi čas, ki ga potrebujete, da zaspite.
Pozni dremež lahko zmoti nočni spanec
Najprimernejši čas za počitek je zgodnje popoldne, ko veliko ljudi občuti naraven upad budnosti. Dremež po 15. uri lahko zmanjša večerni pritisk spanja, zaradi česar boste težje zaspali ob običajni uri.
To je še posebej pomembno za ljudi, ki že imajo težave z nespečnostjo. V takšnem primeru lahko vsakodnevno dremanje vzdržuje začaran krog: ponoči spite slabše, zato čez dan zadremate, zvečer pa ponovno niste dovolj zaspani.
Kdaj potreba po dremežu ni več nedolžna?
Pozornost je potrebna, če se je želja po dnevnem spanju pojavila nenadoma, če kljub dovolj dolgemu nočnemu počitku redno potrebujete več kot uro spanja ali če se zjutraj zbujate izčrpani.
Nenadzorovano uspavanje med delom, pogovorom ali vožnjo zahteva posvet z zdravnikom. Vzrok so lahko nekakovosten nočni spanec, zdravila, spalna apneja ali druga zdravstvena težava.
Kratek dremež v zgodnjem popoldnevu je lahko koristno orodje, vendar ne more nadomestiti rednega in kakovostnega nočnega spanca. Če ga vsak dan nujno potrebujete, je smiselno preveriti tudi svoje spalne navade in vzrok stalne zaspanosti.
