Vesoljski teleskop James Webb je v atmosferi planeta HATS-6 b zaznal vodo, metan, ogljikov dioksid in redek signal amonijaka. Plinski orjak, oddaljen približno 500 svetlobnih let, pa je znanstvenike presenetil tudi z nenavadno nizko temperaturo in obstojem, ki ga uveljavljene teorije o nastajanju planetov težko pojasnijo.
HATS-6 b je približno tako velik kot Jupiter, vendar ima le okoli tretjino njegove mase. Okoli svoje zvezde obkroži v približno treh dneh. Pri tem ne kroži okoli zvezde, podobne Soncu, temveč okoli precej manjše, hladnejše in rdečkaste zvezde vrste M.
Raziskavo je vodila Giannina Guzmán Caloca z Univerze Maryland, ugotovitve pa so bile objavljene v reviji The Astronomical Journal. Znanstveniki so sestavo atmosfere preučevali s transmisijsko spektroskopijo – opazovali so svetlobo zvezde, ki je med prehodom planeta prodirala skozi njegovo atmosfero.
Amonijak na oddaljenem svetu
Največ pozornosti je pritegnilo odkritje amonijaka. To je šele drugi primer, ko so astronomi to molekulo na oddaljenem planetu zaznali s transmisijsko spektroskopijo.
“Carbon, hydrogen and oxygen are all things that have been previously found in atmospheres of giant planets outside our solar system, but ammonia is something almost never detected before,” je pojasnila Guzmán Caloca. V prevodu: ogljik, vodik in kisik so v atmosferah velikih eksoplanetov že odkrivali, amonijak pa zaznajo izjemno redko.
Ker naj bi bile molekule, ki vsebujejo dušik, pogostejše na hladnejših orjakih kot na zelo vročih planetih vrste “vroči Jupiter”, bi lahko bili velikani ob rdečih pritlikavkah kemično drugačni od drugih znanih plinskih planetov.
Planet je hladnejši, kot kažejo izračuni
Običajni izračuni so kazali, da bi morala temperatura planeta znašati okoli 430 stopinj Celzija. Prve analize Webbovih meritev pa so pokazale temperaturo bližje 120 stopinjam Celzija.
To ni neposredna meritev s “termometrom”, temveč rezultat analize spektra. Razlika je kljub temu tako velika, da zahteva dodatno preverjanje. Raziskovalci menijo, da bi lahko velik del svetlobe odbijali gosti oblaki ali meglice, podobno kot se dogaja na Veneri.
Velikan ob premajhni zvezdi
HATS-6 b je skrivnosten tudi zaradi svojega nastanka. Manjše zvezde obdaja manjši disk plina in prahu, zato po sedanjih modelih nimajo dovolj materiala in časa za nastanek planetov velikosti Jupitra ali Saturna.
“Dejstvo, da HATS-6 b obstaja, je zelo zanimivo, saj glede na naše sedanje znanje to ne bi smelo biti mogoče,” je izpostavila Guzmán Caloca. Astronomi poznajo le okoli 40 podobnih orjakov, ki krožijo okoli zvezd vrste M.
Da sistemi zunaj našega Osončja pogosto ne sledijo pričakovanim pravilom, je pokazalo tudi odkritje planetarnega sistema LHS 1903, o katerem smo že poročali. Tudi tam razporeditev skalnatih in plinastih planetov ne ustreza uveljavljenim predstavam.
Ekipa želi HATS-6 b opazovati še pri daljših valovnih dolžinah. Tako bi lahko preverili, ali nizko ocenjeno temperaturo res povzročajo oblaki, ter pojasnili še nekatere signale v njegovi atmosferi.
