Temperaturni rekordi po Evropi padajo drug za drugim. Ponekod se živo srebro približuje 40 stopinjam Celzija ali jih celo presega, vročinski valovi pa trajajo dlje in prizadenejo vedno več ljudi. Znanstveniki opozarjajo, da ne gre več za posamezne vremenske izjeme, temveč za del dolgoročnega trenda, zaradi katerega se Evropa segreva hitreje kot katera koli druga celina.
Po podatkih evropskega programa Copernicus in Svetovne meteorološke organizacije se Evropa segreva več kot dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je povprečna temperatura planeta od predindustrijskega obdobja zvišala za približno 1,4 stopinje Celzija, je evropska celina že okoli 2,4 stopinje toplejša.
Kopno, Sredozemlje in Arktika ustvarjajo popolno kombinacijo
Razlogov za hitrejše segrevanje Evrope je več. Eden ključnih je geografski: kopno se segreva bistveno hitreje kot oceani, ki lahko absorbirajo in shranijo velike količine toplote. Ker velik del Evrope predstavlja kopenska površina, so posledice globalnega segrevanja izrazitejše kot v regijah z večjim vplivom morja.
Posebej izpostavljeno je Sredozemlje, ki ga Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) že dlje časa uvršča med najbolj ranljiva podnebna območja na svetu. Prav tam se vročinski valovi pojavljajo pogosteje, trajajo dlje in dosegajo višje temperature.
Dodaten vpliv ima bližina Arktike, ki se segreva hitreje kot skoraj katera koli druga regija na Zemlji. Taljenje snega in ledu razkriva temnejše površine, ki vpijejo več sončne energije, kar še dodatno pospešuje segrevanje.
Spremembe v ozračju prinašajo dolgotrajnejše vročinske valove
Pomembno vlogo imajo tudi spremembe v kroženju zraka. Po ugotovitvah programa Copernicus so v evropskih poletjih vse pogostejši stabilni visokotlačni sistemi, ki prinašajo jasno vreme, malo vetra in dolgotrajno sončno obsevanje. Posledica je zadrževanje vročega zraka nad istim območjem več dni ali celo tednov.
Na to opozarjajo tudi raziskovalci Nizozemskega kraljevega meteorološkega inštituta, ki ugotavljajo, da določeni vzorci zračnega tlaka vse pogosteje omogočajo dotok zelo toplega zraka iz Severne Afrike proti zahodni in srednji Evropi. Po njihovih ocenah lahko spremembe v atmosferskem kroženju v nekaterih delih Zahodne Evrope pojasnijo pomemben delež opaženega segrevanja.
Znanstveniki obenem preučujejo tudi spremembe v obnašanju curka oziroma pasu močnih vetrov v višjih plasteh ozračja. Nekatere raziskave nakazujejo, da bi lahko zaradi segrevanja Arktike vremenski sistemi počasneje potovali, kar povečuje možnost dolgotrajnih vročinskih valov, čeprav o tem še vedno potekajo strokovne razprave.
Tudi čistejši zrak ima lahko nepričakovan učinek
Med manj znanimi dejavniki je zmanjšanje koncentracije aerosolov v ozračju. Rebecca Emerton iz službe Copernicus za podnebne spremembe pojasnjuje, da strožji okoljski predpisi v Evropi zmanjšujejo onesnaženost zraka, s tem pa lahko omogočijo, da do površja doseže več sončnega sevanja, kar dodatno prispeva k segrevanju.
Raziskave Kitajske akademije meteoroloških znanosti medtem kažejo povezavo med hitrim zmanjševanjem morskega ledu v Barentsovem morju in pogostejšim sočasnim pojavljanjem vročinskih valov v Evropi in vzhodni Aziji. Čeprav vzročne povezave še preučujejo, ugotovitve kažejo, kako tesno so povezani procesi v različnih delih sveta.
Podatki programa Copernicus, Svetovne meteorološke organizacije, IPCC in številnih raziskovalnih ustanov kažejo v isto smer: Evropa se segreva hitreje od svetovnega povprečja, zato postajajo ekstremno vroči dnevi vse pogostejši. Kombinacija hitrejšega segrevanja kopnega, sprememb v atmosferskem kroženju, vpliva Arktike in drugih podnebnih procesov ustvarja razmere, v katerih lahko vročinski valovi trajajo dlje in dosežejo še višje temperature kot v preteklosti.
