Svetovni javni dolg je dosegel najvišjo raven po drugi svetovni vojni in bi lahko še pred letom 2030 presegel 100 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Predstavniki Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke opozarjajo, da se visoki dolgovi združujejo z energetskim šokom, dražjo hrano, visokimi obrestmi in šibko gospodarsko rastjo.
Finančni ministri, guvernerji centralnih bank in drugi predstavniki svetovnih finančnih ustanov se bodo v prihodnjih dneh zbrali na letnem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku. Na srečanje je prijavljenih približno 18.000 udeležencev.
V ospredju pogovorov bodo posledice vojne na Bližnjem vzhodu, motnje pri dobavi energentov in rast cen goriva. Generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva je pred srečanjem opozorila, da se svetovno gospodarstvo približuje zahtevnemu obdobju. Njeno sporočilo je bilo kratko: “Prihaja zima.”
Energetski šok povečuje inflacijske pritiske
Kot poroča Reuters, so države od začetka aktualne energetske krize iz komercialnih in strateških zalog sprostile že več kot milijardo sodov nafte.
Države skupine G7 so se dogovorile še o sprostitvi dodatnih 100 milijonov sodov nafte in dizelskega goriva, vendar predstavniki industrije opozarjajo, da se količina hitro dostopnih zalog zmanjšuje. Zaradi tega bi lahko bil svetovni energetski trg ob novih motnjah še bolj izpostavljen skokom cen.
Predsednik Svetovne banke Ajay Banga je opozoril, da težava ni le v enem dejavniku, temveč v kombinaciji višjih cen energije, dražjih gnojil, naraščajočega dolga in morebitnega močnega pojava El Niño.
Najranljivejše so revnejše države
IMF za letos še vedno pričakuje približno triodstotno svetovno gospodarsko rast, vendar bi se lahko napovedi za posamezne države poslabšale. Posebej ranljiva so gospodarstva v razvoju, ki se soočajo z odlivom kapitala, višjimi stroški zadolževanja in dražjim uvozom energentov ter hrane.
Države z nižjimi in srednjimi prihodki morajo samo letos zunanjim upnikom odplačati približno 400 milijard dolarjev dolga. Plačila obresti v povprečju že presegajo desetino njihovih javnih prihodkov.
Visoke obresti lahko vlade prisilijo v zmanjševanje javne porabe ali zviševanje davkov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko strožji pogoji pri novih posojilih IMF v najbolj zadolženih državah vodili v nove varčevalne ukrepe in družbene napetosti.
