Ameriška vojska nadaljuje napade na iranske vojaške zmogljivosti, potem ko so bile v Hormuški ožini napadene tri trgovske ladje, odgovornost pa je Washington pripisal Iranu. Teheran je odgovoril z napadi na ameriške cilje v Kuvajtu, Jordaniji, Bahrajnu in Katarju.
Najnovejši krog zaostrovanja med ZDA in Iranom se je začel z napadi na tri trgovske ladje v Hormuški ožini. Washington je odgovornost pripisal Iranu in sprožil nov niz napadov na vojaške zmogljivosti, za katere trdi, da jih Teheran uporablja za ogrožanje mednarodne plovbe.
Napetosti so se še povečale, ko je Iran razglasil zaprtje Hormuške ožine. ZDA so znova uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč ter nadaljevale napade na cilje na jugu Irana.
Ameriške sile so v petek končale že sedmo zaporedno noč napadov. Iran je odgovoril z raketami in brezpilotnimi letali proti ameriškim vojaškim in obveščevalnim ciljem v več državah v regiji, poroča France24.
Ta krog spopadov sicer ni začetek širše vojne. Ta se je začela 28. februarja z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran, ki je nato odgovoril z napadi na ameriške baze, Izrael in države v regiji.
Iran napadel ameriške cilje v sosednjih državah
Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je napadla ameriške vojaške in obveščevalne objekte v Kuvajtu, Jordaniji, Bahrajnu in Katarju. Njenih navedb o zadetih ciljih in nastali škodi večinoma ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Po navedbah iranskih državnih medijev so bili v Bahrajnu med tarčami letalsko oporišče Šejk Isa, kjer naj bi bila nameščena ameriška bojna letala, ter obveščevalni oziroma podatkovni center. Iran je trdil tudi, da je napadel skladišče ameriških brezpilotnih letal.
V Bahrajnu, kjer je sedež ameriške pete flote, so se oglasile sirene za zračni napad. Tamkajšnje oblasti podrobnosti o morebitni škodi sprva niso objavile.
V Kuvajtu naj bi Iran napadel vojaški oporišči Ali Al Salem in Al Adiri, pomol za gorivo ameriške mornarice v pristanišču Al Ahmadi ter komunikacijski center. Kuvajtska vojska je sporočila, da je njena zračna obramba prestrezala iranske rakete in brezpilotna letala.
Oblasti so začasno zaprle zračni prostor in ustavile delovanje mednarodnega letališča. Kuwait Airways je zaradi zaprtja prestavil večino predvidenih poletov.
Kuvajt je že pred tem poročal o iranskem napadu na objekt za proizvodnjo elektrike in razsoljevanje vode. Napad je po navedbah oblasti povzročil požar, škodo in izpad več proizvodnih enot. Sedem kuvajtskih vojakov naj bi bilo ranjenih v ločenem napadu z brezpilotnim letalom na vojaške objekte.
Jordanija prestregla deset raket
Iranska vojska je sporočila, da je v Jordaniji ciljala rezervoarje za gorivo v oporišču Al Azrak. Jordanska vojska je navedla, da je prestregla deset iranskih raket ter da pri tem ni bilo žrtev ali materialne škode.
Bahrajn in Katar sta prav tako poročala o prestrezanju raket. Iran napade utemeljuje s trditvijo, da so vojaški objekti v teh državah uporabljeni za podporo ameriškim operacijam proti Iranu.
Napadi pa potekajo na ozemlju suverenih držav in ogrožajo tudi njihovo civilno infrastrukturo. Države Perzijskega zaliva so Iran že večkrat pozvale, naj jih ne vpleta v spopad z ZDA.
ZDA napadle iranske vojaške zmogljivosti
Ameriško centralno poveljstvo je sporočilo, da so bile v zadnjem valu tarče nadzorni objekti, vojaška logistična infrastruktura, podzemna skladišča orožja in iranske pomorske zmogljivosti.
V napadih so sodelovali bojna letala, brezpilotna letala in vojaške ladje. Centcom trdi, da je cilj operacije zmanjšati sposobnost Irana za napade na trgovske ladje in oviranje plovbe skozi Hormuško ožino.
Iranski državni mediji so poročali o eksplozijah v več osrednjih in južnih provincah, tudi na območju mesta Jazd. Po podatkih državne tiskovne agencije IRNA so bili v napadih v južni provinci Hormozgan ubiti trije ljudje, osem pa jih je bilo ranjenih. Teh podatkov ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Iran ZDA obtožuje, da poleg vojaških ciljev napadajo tudi mostove, pristaniške objekte in energetsko infrastrukturo. Washington trdi, da so njegove operacije usmerjene v iranske vojaške zmogljivosti in zagotavljanje varne plovbe.
Teheran grozi z “obsežno ofenzivo”
Visoki iranski vojaški poveljnik Mohsen Rezai je posvaril, da se Iran ob nadaljevanju ameriških napadov ne bo več omejeval na sorazmerne povračilne ukrepe.
“Iran se ne bo več omejeval na enakovredne odgovore in nobena politična meja ne bo varna,” je po poročanju iranske državne televizije dejal Rezai. Napovedal je možnost nadaljevanja “obsežnih ofenzivnih operacij”.
Nove napetosti spremljajo tudi nasprotujoče si trditve o dogajanju v Hormuški ožini. Iranska revolucionarna garda je sporočila, da sta dva tankerja naletela na mine in zagorela, štirim drugim ladjam pa naj bi preprečila prehod.
Ameriško centralno poveljstvo je navedbe o tankerjih označilo za neresnične.
