Na slovenskih carinskih izpostavah so leta 2025 evidentirali izvoz več kot 190.000 ton odpadkov v države zunaj Evropske unije, medtem ko je bilo uvoženih nekaj manj kot 121.000 ton. Izvoz se je v primerjavi z letom prej povečal za 3,5 odstotka, uvoz pa se je količinsko zmanjšal za približno pet odstotkov, kaže analiza Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor.
Analizo so na inšpektoratu pripravili na podlagi podatkov iz carinskih deklaracij, ki jih je posredovala Finančna uprava Republike Slovenije. Podatki zajemajo deklaracije, sprejete na slovenskih carinskih izpostavah, zato se med izvozniki pojavljajo tudi podjetja iz drugih držav članic EU.
Največ so izvažali iz odpadkov pripravljeno gorivo oziroma RDF, odpadno plastiko, papir in karton ter odpadne kovine in barvne kovine, so navedli na inšpektoratu.
Več plastike, papirja in tekstilnih odpadkov
Število izvoznih deklaracij se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za slabe štiri odstotke. Leta 2024 so jih sprejeli 3942, leto pozneje pa nekaj več. Odpadki so bili namenjeni v 20 držav zunaj EU, dve več kot leto prej.
Pri več kot 77 odstotkih izvoznih deklaracij sta bili namembni državi Bosna in Hercegovina ter Srbija. V BiH so izvažali izključno RDF, v Srbijo pa med drugim odpadno plastiko, kovine in barvne kovine.
Na inšpektoratu so izpostavili, da se je nadaljeval tudi trend povečevanja izvoza odpadne plastike. Leta 2024 je bilo izvoženih dobrih 50.000 ton, lani pa že več kot 52.000 ton.
Najpogostejša namembna država glede na količino odpadne plastike je bila Turčija, sledila ji je Malezija. Izvoz odpadne plastike v Turčijo se je v enem letu več kot podvojil – z dobrih 15.000 na več kot 31.000 ton. V Malezijo je bilo medtem izvoženih nekaj več kot 13.000 ton, kar je manj kot leta 2024.
Odpadno plastiko so izvažali tudi v Indonezijo, Vietnam, na Tajsko in Tajvan ter v Tajvan ter v Srbijo in ZDA. Skupni izvoz odpadne plastike in RDF se je v primerjavi z letom 2024 povečal za približno sedem odstotkov ter presegel 107.000 ton.
Močno se je povečal tudi izvoz odpadnega papirja. Leta 2024 ga je bilo izvoženega nekaj manj kot 15.000 ton, lani pa skoraj 30.000 ton. Izvoz odpadnega tekstila je narasel s 1700 na 4400 ton, so še navedli na inšpektoratu.
Uvoznih deklaracij za 15 odstotkov manj
V Slovenijo oziroma prek slovenskih carinskih postopkov so leta 2025 uvažali predvsem odpadne kovine, papir, barvne kovine, tekstil, električno in elektronsko opremo ter odpadne svinčeve akumulatorje.
Uvozne deklaracije so bile sprejete za odpadke iz 33 držav, kar je sedem držav več kot leta 2024. Kljub širšemu naboru držav pa se je število deklaracij zmanjšalo za približno 15 odstotkov – s 4902 na 4162.
Količina uvoženih odpadkov je upadla z nekaj manj kot 127.000 na nekaj manj kot 121.000 ton. Zmanjšal se je uvoz tekstilnih vlaken in ribiških mrež ter odpadne električne in elektronske opreme, ponovno pa so začeli uvažati odpadne svinčeve akumulatorje.
Na inšpektoratu so opozorili, da se med prejemniki pojavljajo tudi slovenska podjetja, ki odpadke dobavljajo prejemnikom v drugih državah EU, med drugim v Avstriji, Italiji, Nemčiji in na Madžarskem. Pri teh pošiljkah bi bilo treba preveriti način izpolnjevanja spremljajoče dokumentacije za čezmejno pošiljanje odpadkov, so dodali.
V petih letih tretjino več izvoženih odpadkov
Dolgoročnejša primerjava kaže, da so se količine izvoženih odpadkov od leta 2021 povečale za 33 odstotkov, število izvoznih deklaracij pa za 54 odstotkov.
Še izrazitejša je rast pri odpadni plastiki. Njene izvožene količine so bile leta 2025 za 52 odstotkov večje kot leta 2021, število deklaracij pa se je povečalo za 62 odstotkov. Pri uvozu je trend obraten: število deklaracij se je v petih letih zmanjšalo za tretjino, količine pa se niso bistveno spremenile.
Čezmejne pošiljke odpadke odpadkov so tudi predmet okrepljenega nadzora. Kot smo poročali, je Furs leta 2025 zadržal 28 nezakonitih pošiljk odpadkov s skupno težo več kot 626 ton.
