Kmetijski minister Janez Cigler Kralj je ob letošnji izjemni suši poudaril pomen namakalnih sistemov, senčenja in drugih preventivnih ukrepov. Opozoril je na predolge postopke ter razkril, da je od približno desetih milijonov evrov za tovrstne naložbe neporabljena ostala skoraj polovica sredstev.
Minister je o posledicah suše in ukrepih države spregovoril v Stični, kjer se je udeležil slovesnosti ob 890-letnici tamkajšnjega cistercijanskega samostana. Njegove izjave sledijo napovedi ministrstva, da pripravlja pomoč kmetom zaradi letošnje hude suše.
Kot poroča STA, je Cigler Kralj iz zgodovine samostana potegnil vzporednico s sodobnimi izzivi slovenskega kmetijstva. Spomnil je, da so cistercijani pred skoraj 900 leti v Stično prinesli novo tehnologijo – kovinski plug.
“Narediti bomo morali vse – imamo velike strokovnjake, imamo kmetijsko zbornico in ostale kmečke organizacije –, da poiščemo načine, kako se preventivno pripraviti na te razmere,” je dejal.
Po njegovih besedah zgolj pomoč po nastanku škode ne bo dovolj. Kmetijstvo se bo moralo prilagoditi spremenjenim vremenskim razmeram, pri tem pa bosta imela ključno vlogo namakanje in zaščita pridelkov pred pretirano vročino.
“Brez senčenja, brez namakanja v tej agrometeorološki realnosti ne bomo več mogli pridelovati slovenske domače hrane. To pa je ključna postavka naše suverenosti,” je poudaril Cigler Kralj.
Za namakanje ostala neporabljena skoraj polovica sredstev
Minister je priznal, da so pri urejanju namakalnih sistemov velika težava predolgi postopki. Ministrstvo za kmetijstvo se zato o njihovem skrajšanju že usklajuje z drugimi resorji, pomemben del pristojnosti pa je po njegovih besedah na ministrstvu za okolje in prostor.
Ob tem bo treba kmete spodbuditi, da se bodo odločali za naložbe. Cigler Kralj je opozoril, da je bilo v zadnjem strateškem načrtu za namakalne sisteme na voljo približno deset milijonov evrov, od katerih je neporabljena ostala skoraj polovica.
“Predvsem pa moramo kmetom dati spodbudo, da se splača vložiti in da je na voljo veliko nepovratnih sredstev,” je dejal.
Zanimanje se je ob letošnji suši po njegovih besedah povečalo. Kot učinkoviti so se pokazali predvsem manjši namakalni sistemi za površine do 50 hektarjev in individualne rešitve, izkušnje njihovih uporabnikov pa želi ministrstvo približati tudi drugim kmetom.
Država išče dodatna nacionalna sredstva
Za blaženje posledic letošnje suše se nekateri ukrepi že izvajajo. Ministrstvo išče možnosti, da bi evropski pomoči zaradi visokih cen energentov in gnojil dodalo čim več nacionalnega denarja. Evropska komisija je za Slovenijo predvidela približno 2,7 milijona evrov, o čemer smo na Portal24.si že poročali ob napovedi pomoči zaradi dragih goriv in gnojil.
Ministrstvo je pospešilo tudi izplačila pomoči zaradi posledic lanske suše in pozebe. Izplačevanje naj bi se začelo v prihodnjih dneh, kar bo po ministrovi oceni kmetijam prineslo vsaj delno olajšanje.
Napovedane padavine škode na že uničenih posevkih ne morejo več odpraviti. “Kjer je trava požgana, ne bodo prinesle možnosti tretje košnje. Ne bodo obudile posušene koruze in drugih posevkov, tudi ožganih jabolk in drugega sadja ne,” je opozoril Cigler Kralj.
Razsežnost težav potrjujejo tudi podatki s terena. Portal24.si je julija poročal, da je suša ponekod odnesla do 85 odstotkov pridelka, pri posameznih kulturah pa so poznejše ocene pokazale tudi do 90-odstotni izpad.
