Ministrstvo za kmetijstvo pripravlja ukrepe za pomoč kmetom, prizadetim zaradi letošnje suše. Na evropski ravni je Sloveniji dodeljenih 2,7 milijona evrov, pomoč pa naj bi država dopolnila z dodatnimi ukrepi.
Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Mojca Erjavec si je v okolici Domžal ogledala posledice suše. Razmere na terenu je označila za zelo pereče in napovedala pomoč države.
“Na ministrstvu smo že zagotovili skupno prek 15 milijonov evrov za reševanje posledic suše in pozebe v lanskem letu, pričakujemo, da se bodo prva izplačila začela konec tega meseca,” je po poročanju STA dejala ob ogledu.
Ministrstvo pripravlja tudi ukrepe za blaženje posledic sedanje krize zaradi visokih cen gnojil in goriv.
“Na evropski ravni smo dobili dodeljenih 2,7 milijona evrov, ki jih bomo zelo verjetno še nadgradili z dodatnimi državnimi ukrepi,” je napovedala Erjavec.
Za namakanje je v sedanjem obdobju skupne kmetijske politike zagotovljenih okoli deset milijonov evrov, trenutno pa sta odprta dva razpisa. Ministrstvo je resorju za okolje in prostor poslalo tudi pobudo za hitrejše in preprostejše umeščanje kmetijskih objektov v prostor.
Erjavec je kmete ob vse pogostejših vremenskih ujmah pozvala še k razmisleku o zavarovanju kmetijske proizvodnje, za kar so na voljo subvencije.
Jože Podgoršek pričakuje konkretno pomoč še letos
Svoj nabor ukrepov bo ministrstvu poslala tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Predsednik zbornice Jože Podgoršek je napovedal, da bodo predlagali model finančne podpore po zgledu leta 2022.
Takrat je država ob začetku vojne v Ukrajini kmetijstvu spomladi namenila 30 milijonov evrov, jeseni pa še 15 milijonov evrov.
“Pričakujemo neko takšno konkretno pomoč še v tem letu,” je poudaril Podgoršek.
KGZS bo predlagala tudi izvedbo popisa škode, možnost najema posojil prek Slovenskega regionalno razvojnega sklada in zmanjšanje administrativnih bremen pri prijavljanju višje sile, setve in ozelenitve.
Član sveta KGZS Bojan Cajhen je opozoril, da bodo v prihodnje potrebna večja vlaganja v preventivne ukrepe. Po njegovem prepričanju bo morala država v letih, kot je letošnje, izdatneje pomagati, da kmetije ne bi opustile dejavnosti.
Kmet Andrej Hribar je ministrstvo pozval tudi k razmisleku o možnosti gnojenja pred 15. februarjem.
Pri koruzi ponekod do 90-odstotni izpad
Ocene škode so zelo resne. Pri žitih pričakujejo do 50-odstotni izpad pridelka, pri koruzi ponekod do 90-odstotnega, pri krompirju pa od 30- do 90-odstotnega. Pri oljnih bučah naj bi škoda že presegala 50 odstotkov.
O obsegu posledic je Portal24.si podrobneje pisal v prispevku Jože Podgoršek: Pri žitih do 50-odstoten izpad, gozdovom grozi katastrofa.
Škoda nastaja tudi v sadjarstvu, vinogradništvu, zelenjadarstvu, ribogojstvu in gozdovih. Podgoršek je lastnike gozdov znova pozval, naj redno preverjajo stanje podlubnikov in pravočasno odstranijo napadena drevesa.
Razmere na terenu si bo prihodnji teden ogledal tudi minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj.
