Predsednik vlade Janez Janša je ob dnevu državnosti na tradicionalni slovesnosti na Polževem poudaril pomen slovenske osamosvojitve, domoljubja in odgovornega vodenja države. V govoru se je večkrat vrnil k dogodkom izpred petintridesetih let, izpostavil vlogo dr. Jožeta Pučnika, spregovoril o demografskih izzivih, delu vlade, lokalni samoupravi in migracijski politiki ter državljane pozval k spoštovanju državnih simbolov.
Po maši za domovino je v kulturnem programu nagovoril zbrane ter poudaril, da je praznik državnosti priložnost za razmislek o vrednotah, na katerih je nastala samostojna Slovenija. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da se praznovanja na Polževem vsako leto udeleži več ljudi.
Ivančna Gorica kot zgled razvojne in demografske uspešnosti
V uvodnem delu govora je Janša posebno pozornost namenil občini Ivančna Gorica in njenemu razvoju. Ocenil je, da gre za eno najuspešnejših slovenskih občin, ki izstopa tako po vlaganjih kot po demografskih kazalnikih.
Izpostavil je, da se Slovenija in celotna Evropska unija soočata z resnimi demografskimi izzivi, zato je vlada to področje postavila med svoje ključne prioritete. Kot je dejal, dejstvo, da ima pristojno ministrstvo besedo »demografija« že v svojem imenu, kaže na resnost namere pri reševanju tega vprašanja.
Ob tem je opozoril, da je Ivančna Gorica ena redkih občin, kjer število rojstev še vedno presega število smrti in kjer se priseli več ljudi, kot se jih odseli. Takšne rezultate je pripisal dolgoročnim vlaganjem v vrtce, šole, infrastrukturo in kakovost življenja ter za doseženo javno pohvalil župana Dušana Strnada in njegovo ekipo.
Osamosvojitev kot rezultat enotnosti in poguma
Pomemben del govora je predsednik vlade namenil spominu na osamosvojitev Slovenije. Spomnil je, da je parlament 25. junija 1991 sprejel ključne osamosvojitvene zakone in poudaril, da je bila njihova pot pogosto odvisna od zelo tesne večine.
Ob tem je dejal, da je bil slovenski narod ob plebiscitu enoten, medtem ko enotnosti po njegovih besedah ni bilo mogoče pripisati celotnemu političnemu prostoru. Izpostavil je, da je bila osamosvojitev dosežena zaradi vztrajnosti in političnega poguma tistih, ki so sledili plebiscitarni volji državljanov.
Posebej se je poklonil osamosvojiteljem in dr. Jožetu Pučniku, za katerega je dejal, da ga vse več mladih prepoznava kot »pravega očeta slovenske države in gonilno silo slovenske osamosvojitve«. Izrazil je zadovoljstvo, da mlajše generacije kljub pomanjkljivi obravnavi teh vsebin v šolskem sistemu vse bolje poznajo obdobje nastajanja samostojne Slovenije.
»Lastna država nam ni bila podarjena, ampak je plod neštetih neprespanih noči in tveganj, a hkrati tudi rezultat neomajne vere v uspeh in predvsem enotnosti slovenskega naroda,« je poudaril.
Mladim je treba omogočiti prihodnost v Sloveniji
Janša je v nadaljevanju govoril o pričakovanjih mladih in ocenil, da si želijo države, v kateri bodo lahko ustvarjali družine, razvijali svoje kariere in bili za svoje delo ustrezno nagrajeni.
Poudaril je, da želi vlada svoje odločitve sprejemati z mislijo na prihodnje generacije. Kot je dejal, »Slovenijo upravljamo zanje, za vse prihodnje generacije«, pri tem pa izrazil tudi spoštovanje do generacij, ki so državo pomagale ustvariti in zgraditi.
Ob predstavitvi prvih potez vlade je navedel organizacijo nočnih del na avtocestah, spremembe prehranskih smernic in odločitev, da bodo morale izobraževalne ustanove dosledno izobešati slovensko zastavo.
Partnerstvo, lokalne volitve in migracije
Predsednik vlade je del govora namenil tudi političnim razmeram. Poudaril je, da mora biti politika po njegovem mnenju predvsem služba domovini in državljanom ter da v njej ne bi smelo biti prostora za razdvajanje in aktivizem.
Ob tem je spomnil na pobudo »Partnerstvo za uspešno Slovenijo«, ki jo je vlada naslovila na parlamentarne stranke. Kot je dejal, dokument predvideva sodelovanje opozicije pri pripravi zakonodaje, zato obžaluje, da pobuda ni bila sprejeta.
Pred bližajočimi se lokalnimi volitvami je izpostavil pomen odgovornega odločanja volivcev in poudaril, da občine s svojim delovanjem neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi. Opozoril je tudi na nedavno sprejeto ureditev, po kateri lahko na lokalnih volitvah glasujejo le slovenski državljani, pri čemer je ocenil, da je volilna pravica tesno povezana z državljanstvom in odgovornostjo do države.
Na evropski ravni se je dotaknil vprašanja migracij in izpostavil pobudo skupine držav članic za učinkovitejše izvajanje vračanja oseb, ki nimajo pravice do bivanja ali mednarodne zaščite v Evropski uniji.
Ponos na državo in njene simbole
V zaključku govora je Janša poudaril, da ima Slovenija številne razloge za samozavesten pogled vase – od naravnih lepot in kulturne dediščine do jezika, znanstvenih dosežkov, gospodarstva in uspešne zgodovine osamosvojitve.
Izpostavil je, da krepitev narodne zavesti ne pomeni zapiranja pred svetom, temveč utrjevanje lastne identitete kot temelja za odprto sodelovanje z drugimi.
»Slovenska zastava in slovenska himna pripadata celotnemu narodu, ne glede na politična prepričanja,« je dejal in dodal, da nacionalni simboli predstavljajo skupni imenovalec vseh državljanov.
Ob koncu je državljane pozval, naj slovensko zastavo izobešajo ne le ob praznikih, temveč kot izraz spoštovanja do države in njene zgodovine. Govor je sklenil z besedami: »Bog živi Slovenijo in vse, ki imamo Slovenijo radi.«
