Takšna so nova pravila za javna najemna stanovanja: Presežna sredstva bo treba vrniti
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v javno obravnavo poslalo dopolnitev stanovanjskega zakona, ki natančneje ureja državno financiranje javnih najemnih stanovanj. Predlog določa nadzor nad porabo sredstev, višino “razumnega dobička” in vračilo morebitnih presežnih nadomestil.
Zagotavljanje javnih najemnih in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj bi bilo po novem izrecno opredeljeno kot storitev splošnega gospodarskega pomena. S tem želi država vzpostaviti jasnejšo pravno podlago za dodeljevanje državnih in evropskih sredstev za gradnjo, obnovo ter pridobivanje stanovanj, namenjenih ljudem, ki si doma ne morejo zagotoviti na trgu.
Med izvajalci te javne storitve bi bili Stanovanjski sklad Republike Slovenije, občine, javni stanovanjski skladi in neprofitne stanovanjske organizacije. Državno pomoč bi jim ministrstvo dodeljevalo na javnih razpisih in v skladu s pravili o javnih financah.
Iz predloga zakona, objavljenega na portalu eDemokracija, izhaja, da so spremembe potrebne tudi zaradi pravil Evropske unije o državnih pomočeh. Gradnja enega javnega najemnega stanovanja po oceni ministrstva v povprečju stane od 150.000 do 200.000 evrov, zato običajna pomoč po pravilu de minimis za večje stanovanjske projekte ne zadošča.
Nadzor nad stroški in dobičkom
Ministrstvo bi moralo v letu po odobritvi državne pomoči preveriti, ali je posamezni izvajalec prejel previsoko nadomestilo. Upravičeni znesek bi določili na podlagi neto stroškov.
Formula bi upoštevala stroške izvajanja javne storitve, zmanjšane za prihodke od najemnin in druge prihodke ter povečane za “razumni dobiček”. Ta je v predlogu opredeljen kot donos na kapital, potreben za dolgoročno in vzdržno izvajanje storitve. Če bi izvajalec prejel več denarja, kot znašajo priznani neto stroški, bi moral presežni del nadomestila vrniti.
Izvajalci bi morali dejavnosti, povezane z javnimi najemnimi stanovanji, voditi v ločenih računovodskih evidencah. Razvidni bi morali biti višina prejete pomoči, drugi prihodki, dejanski stroški, razumni dobiček, morebitno čezmerno nadomestilo in način porabe denarja.
Dokumentacijo bi hranili deset let
Dokumentacijo bi morali izvajalci hraniti najmanj deset let, letno poročilo pa ministrstvu poslati najpozneje do 31. marca za preteklo leto. Ministrstvo bi hkrati vzpostavilo centralno evidenco vseh odobrenih nadomestil.
Predlog dopolnjuje širši stanovanjski paket, s katerim naj bi država v desetih letih za javno stanovanjsko gradnjo namenila po 100 milijonov evrov na leto. Od tega je predvidenih 75 milijonov evrov letno za povečanje kapitala stanovanjskega sklada, preostanek pa za subvencioniranje obrestnih mer.
Pripombe na predlog je mogoče oddati do 31. avgusta 2026. Zakon bi se začel uporabljati 1. januarja 2027.
